Plača mladih s srednje in vzhodne Evrope ni višja od tisoč evrov

Milenijci iz Srednje Evrope, Balkana in baltskih držav v povprečju na mesec ne zaslužijo več kot 1000 evrov neto, težave imajo tudi pri urejanju lastnih domov, zaradi česar se od staršev odselijo kasneje kot mladi z Zahoda. Imajo pa starejši milenijci za 25 odstotkov višjo plačo od tistih, ki na trg dela šele vstopajo, ugotavlja Paylab.
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

Mednarodni portal za primerjavo plač Paylab je, kot so sporočili iz zaposlitvenega portala Moje delo, pod drobnogled vzel realno kupno moč trenutno zaposlenih milenijcev v državah Srednje Evrope, Balkana in baltskih držav. Milenijci oz. generacija Y ima zaradi svojega nakupnega vedenja velik vpliv na maloprodajo in nepremičninski trg.

Na nakupno vedenje generacije, rojene po letu 1980, v veliki meri vpliva informacijska tehnologija. Gre za internetno generacijo, ki na spletu, ki ga dojema kot primaren vir informacij, preživi več ur dnevno.

Med milenijci iz zahodne ter milenijci s srednje in vzhodne Evrope pri uporabi sodobnih tehnologij ni opaznejših razlik. Do večjega kontrasta pride v primerjavi življenjskega sloga - milenijci iz srednje in vzhodne Evrope zaradi slabših lokalnih razmer kasneje zapustijo svojo rojstno hišo.

Za srednji in vzhodni del Evrope je namreč po podatkih Eurostata značilno, da relativno velik delež milenijcev še zmeraj živi s starši, in sicer šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let. V Sloveniji se ženske od staršev v povprečju odselijo pri 27, moški pa pri 29 letih. Dveletena razlika je značilna tudi za druge analizirane države.

V državah zahodne Evrope mladi svoje družinske domove zapuščajo veliko prej. Za primerjavo - na Finskem se ženske od staršev odselijo v povprečju stare 21,1 leta, moški 22,8 leta.

Več iz rubrike