Pirati ugrabili ladjo, na njej tudi Slovenec
Ladjo Glarus švicarskega ladijskega prevoznika Massoel Shipping so pirati napadli, medtem ko je prevažala žito iz Lagosa v Pot Harcourt. Poleg državljana Slovenije je med talci še sedem državljanov Filipinov in po en državljan Hrvaške, BiH, Romunije in Ukrajine.
Pirati naj bi na ladjo prišli s pomočjo daljših lestev. Ko so uničili večino komunikacijske opreme, so zajeli 12 od skupno 19 članov posadke. Ker pirati ponavadi ne vzpostavijo stika v prvih 48 urah, svetovna javnost še čaka na prvi stik.
Kljub temu da so zlati časi piratstva ostali nekje daleč v zgodovini, današnjih piratov ne gre podcenjevati. »Pirati so vseskozi aktivni,« je prepričan Rok Šuster, prvi častnik, kmalu pa kapitan, ki zadnja leta pluje predvsem po Sredozemlju. Hkrati ocenjuje, da so vsako leto bolj premeteni in drzni. »Na žrtve ne prežijo samo ob obalah, ampak pogosto tudi bolj na odprtem morju.« Mnogi niti ne vedo, kaj jih je doletelo. »Znajo se izredno dobro skriti. Videti so kot nedolžni ribiči, v naslednjem trenutku pa na plan povlečejo orožje,« je razložil pred kratkim za Svet kapitala.
Kdo so pirati?
Ponavadi običajni ljudje, ki so ostali brez prihodkov; če je v Venezueli razlog implozija gospodarstva in države, je v Nigeriji glavni krivec nafta, v Somaliji pa tuje ribiške ladje, ki so domačinom uničile vir prihodkov.
Obstajajo špekulacije, da je vse to organizirano 'od zunaj', od zavarovalniških in varnostnih podjetij, ki lahko posledično zaračunavajo večje premije in zagotavljajo oborožena spremstva in opremo. Prehod ladje čez nevarna območja z oboroženimi plačanci namreč stane okoli 100.000 dolarjev.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese