Peugeot je po 210 letih kot zagonsko podjetje

Peugeot v turbulentno prehodno obdobje mobilnosti, ko se bo še nekaj časa vozilo po »starem«, se pravi analogno, hkrati pa se bo na obzorju že risal nov digitalni, avtonomni in na delitveni uporabi sloneč mobilnostni jutri, vstopa s pomembno dodano vrednostjo. Z izkušnjo podjetniškega preživetja tudi v časih največjih gospodarskih in političnih negotovosti. Da s podjetjem, ki izdeluje tako kompleksne izdelke, kot je avto, preživiš sto plus najbolj nemirnih let v zgodovini človeštva ter si danes v zdravi kondiciji in trdno pripravljen na nove izzive, moraš imeti v poslovnem DNK zapisano nekaj, ker presega običajne okvire. 



Danes in včeraj
Pa je res vse relativno. Če nas danes ne bi tresla pandemična gripa, bi na Peugeotovo časovno os gledali precej drugače, kot pa jo vidimo zdaj. Biti na trgu 210 let je vselej spoštovanja vreden dosežek, a če se ob tem spomnimo katastrofičnih naslovov na zaslonih mobilnih naprav, ko so se ob prvem evropskem koronskem valu zaprle avtomobilske tovarne, si lahko rečemo samo to: kako je moralo biti šele takrat, ko je bilo še veliko huje. Peugeot je v 210 letih videl in prestal najbolj turbulentne premike v zgodovini. Svetovne vojne, pogubne gospodarske krize, velike naftne napetosti, politične in finančne krize in, kar za proizvajalca avtomobilov nikakor ni nepomembno, tektonske premike v kulturi in družbi na splošno. Mimogrede, ko sta leta 1810 brata Jean-Pierre in Jean-Frédéric Peugeot družinski mlin v kraju Valentigney preoblikovala v kovačijo, je bil Napoleon Bonaparte še zelo živ in v velikih težavah. Takrat predvsem v ljubezenskih, saj si je ob že precej načetih političnih in vojaških slavah nakopal še ločitev od prej sila ljubljene Josephine. V iskanju odgovora, kaj je Peugeotu omogočilo poslovno zvoziti zadnjih dvesto let, moramo na tem mestu skočiti v današnji čas in k človeku, ki je v zadnjih letih super hitro in predvsem premišljeno prečistil poslovanje, dodal skupini PSA še Opel in vse skupaj postavil trdno na temelje za prihod digitalne deljene in avtonomne mobilnosti. 



Od Napoleona do Carlosa 
Od Napoleona do Carlosa Tavaresa, vodje skupine PSA Peugeot Citroën in predsednika združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev, pelje zanimiva pot. Carlos je namreč povsem drugačen poslovnež, vizionar in s sposobnostjo mehkejšega komuniciranja opremljen človek, kot je njegov nekdanji šef iz Renaulta Carlos Ghosn, ki se ga je pogosto prijel vzdevek Napoleon. Zadnji je, po tem ko je z velikimi besedami in očitno še večjimi finančnimi provizijami lomastil po svetovnih avtomobilskih poljanah, s pospeškom od 0 do 100 v manj kot dveh sekundah pobegnil iz Japonske na neko novo varno Elbo. Z enim in drugim poslovnežem sem imel v preteklosti tudi sam možnosti govoriti, razlika med njima pa je karakterno tako močna in očitna, da je preprosto ni mogoče spregledati. Carlos ima vse zmagovalne sestavine nekdanjega šefa, a hkrati premore tudi veliko več diplomatskega, vizionarskega in zdi se tudi socialno človeškega čuta, kar mu omogoča, da se danes z vsemi najpomembnejšimi igralci na svetovnem avtomobilskem parketu pogovarja kot spoštovan in enakovreden sogovornik.

To je moč, ki jo bo Peugeot v prihodnosti še zelo potreboval, saj je zdaj še bolj kot v preteklosti pomembno premišljeno povezovanje in s tem učinkovita proizvodna optimizacija. Pod isto streho je pripeljal Opel in ga že postavlja na noge in potem je tu sila težka, a hkrati zelo logična združitev s skupino FCA. Ekipa, v kateri bi na isti strani igrišča stali Abarth, Alfa Romeo, Chrysler, Citroën, Dodge, DS, Fiat, Jeep, Lancia, Maserati, Opel, Peugeot, Ram in Vauxhall, bi lahko oblikovala močno podlago za lastno elektrifikacijo in financiranje sodobne deljene in avtonomne mobilnosti, kar je nuja jutrišnjega dne. Prav tako bi se v taki sestavi veliko lažje podali na nova poslovna področja, kar bo za avtomobilske tovarne nekaj, kjer bodo morali biti, in ne nazadnje v taki sestavi se lahko dovolj suvereno postavijo nasproti kateremu koli konglomeratu iz Kitajske, Japonske, ZDA ali Nemčije. 



Po 210 letih še vedno zagonsko podjetje
Zdi se tako, kot da so zagonska (startup) podjetja produkt današnjega časa. Nekaj, kar prej ni obstajalo. Zvalilo se je iz generacij, ki so se rodile, odraščale in šolale v času, ko je bil telefon že ves čas v žepu. Zanje je vse od vinilne plošče in telefonske govorilnice do okostja mamuta v prirodoslovnem muzeju nekje nerazumljivo daleč. Obstaja le tisto, kar se ob dotiku na zaslon takoj pojavi. V videoobliki, seveda, branje in pisanje je preživeto. Upravičeno navdušeni nad tehnološko supersonično hitrostjo sprememb in novosti se nam tako torej zdi, da čas danes polzi hitreje, kot je kdaj prej.



Primer Peugeot pa je zanimiv dokaz, da je za prodorne in drzne čas hitro tekel tudi pred 210 leti. Prav zato, ker so bratje Peugeot znali čas tudi prehitevati, pa so njihovi avtomobili še danes v odlični kondiciji. A bolj kot to je očitno, da je Peugeotu uspelo ujeti in do danes zadržati duha »zagonskega« razmišljanja svojih pionirjev. Ker podjetje, ki je znalo v pravem trenutku trgu ponuditi najboljše žage, vrhunska kolesa, tehnološki biser med mlinčki za kavo in poper ter daleč najbolj seksi steznike in krinoline, se nima česa bati tudi v prihodnje. 



Lev poje ovce
V projekciji razvoja Peugeota se prepozna preplet izjemne avtomobilsko-tehnične zgodovine in poslovnega talenta, s katerim so znali preživeti tudi v najtežjih ekonomskih časih. To, da leva v poplavi konfekcije danes na cesti takoj opaziš, nikakor ni naključje. Večina voznikov Peugeotov in tudi tisti, ki se na cesti obrnejo za novim 208, 2008 ali 508, tega verjetno ne vedo, a Peugeot je zmagal na prvi dirki na svetu z avtomobili, se pravi kočij brez konj. Start je bil 22. julija 1894, trasa je bila dolga 126 kilometrov in je potekala med Parizom in Rouenom. Kaj pa to: Peugeot je praktično utemeljil viralne promocijske kampanje. Kar poiščite na spletu arhivske neme in seveda črno-bele posnetke iz let okoli 1907, ko so se v Franciji začele pojavljati prve stalne kinodvorane. Koža se naježi ob pogledu na peugeote, s katerimi so neustrašni vozniki pred polnimi hipodromi gledalcev skakali paralelno s konji čez ovire, se na mestnih trgih prevračali, vozili potnike v avtomobilih po mestnih stopnicah gor in dol, delali 360-stopinjske kroge in še neskončno polje drugih idej so imeli dedki pred 100 leti.

Tudi zato je Peugeot danes v kolektivnem spominu zapisan kot znamka z značajem. In če pogledamo v pojutrišnji dan, ko avto ne bo več lastniško moj, ne bo več oddajal privlačnega zvoka, zaradi katerega bi zjutraj ob zagonu hladnega motorja ego zrasel bolj kot delovna storilnost po najboljši kavi, in ko bo avto avtonomen, spomin na danes, ko je vožnja lahko tudi cilj in ne samo transport iz enega kraja do drugega, bo lahko Peugeot kupcu ponudil visoko dodano vrednost – drugačnost.





Ne verjamete? Dvomite? Poglejte študijo e-Legend Concept. Ko sem stopil zraven te skulpture in za trenutek sedel vanjo, sem se počutil tako kot pred sliko Ivane Kobilca. V tej mešanici različnih materialov je ujet duh izjemnih inženirjev, drznih voznikov, premišljenih poslovnežev in izjemnih zgodb. In prav dobra zgodba ustvari dodano vrednost produkta. Jo je včeraj, jo danes in jo bo zagotovo tudi jutri.