Petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o spremembi načina ogrevanja

Skoraj tri petine gospodinjstev, ki razmišljajo o prehodu na drugačen način ogrevanja, kot razlog za to navajajo znižanje stroškov ogrevanja oziroma bolj varčen način. Vse več gospodinjstev motivira tudi zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih z gretjem povzročajo, so sporočili iz družbe Informa Echo, ki bdi nad raziskavo.

Po njihovih navedbah je razlog za razmišljanje o menjavi pogosto ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega načina gretja počasi izteka. Za spremembo ali dopolnitev načina gretja so bolj kot gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zainteresirana gospodinjstva v enodružinskih hišah.

Med tistimi, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja, bi polovica gospodinjstev izbrala centralno ogrevanje. Največ, skoraj petina vprašanih, bi za novo ogrevalno napravo izbrala toplotno črpalko zrak-voda. Posebni kotel na lesno biomaso bi jih izbralo 16 odstotkov.

Sledi toplotna črpalka zrak-zrak, ki bi jo izbrala slaba desetina. Toplotno črpalko voda-voda bi izbralo sedem odstotkov, sprejemnike sončne energije pa šest odstotkov vprašanih. Slaba petina še ne ve, katero ogrevalno napravo bi izbrala.

Pri izbiri naprav za dopolnitev sistema ogrevanja bi jih dobra petina izbrala toplotno črpalko zrak-voda, dobra desetina pa sprejemnike sončne energije.

S celotnimi stroški prehoda je seznanjena slaba polovica anketiranih, ki razmišljajo o prehodu na drugačen načina ogrevanja. Pri tem je delež tistih, ki stroške poznajo, večji v enodružinskih hišah.

Dobra četrtina vprašanih, ki že razmišljajo o zamenjavi oziroma dopolnitvi načina ogrevanja in so seznanjeni s celotnimi stroški prehoda, ocenjuje, da se bodo stroški gibali med 2501 in 5000 evrov. Slaba četrtina ocenjuje stroške na manj kot 2500 evrov, petina pa na 7501 do 10.000 evrov. Dobra desetina jih meni, da bodo presegli 10.000 evrov.

Ob stroških prehoda na nov oziroma dopolnilni način ogrevanja je tri četrtine gospodinjstev seznanjenih tudi s sezonskimi stroški energenta.

Za dobro petino gospodinjstev ostaja internet glavni vir informacij o ogrevalnih napravah. Dobra tretjina išče informacije pri prijateljih ali znancih, skoraj četrtina pri trgovcih, 16 odstotkov pri izvajalcih del, 14 odstotkov pa pri ponudnikih naprav. Manj kot desetina jih nasvete išče pri strokovnjakih.

Kot so poudarili v družbi, je pri izbiri pomembno upoštevati, v katerem klimatskem območju živimo in ali je bivalna enota v mestnem okolju ali na deželi. V mestnih občinah z odlokom o kakovosti zraka in odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje določeni načini gretja namreč niso dovoljeni.