Pametna mesta – prepametna za naše dobro?

Pamet je dolgo časa veljala za izključno človeško lastnost, a v desetletjih izrednega tehnološka razvoja jo vse uspešneje »izvažamo« v računalnike, kjer dobiva nove razsežnosti, s pridevnikom »pametni« smo opremili mobilne telefone, z vsakim letom pogosteje pa jo uporabljamo tudi v skovanki »pametna mesta«.

Pametna naselja odpirajo delovna mesta

Čeprav se Ljubljana, ki letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope, in tudi nekatera manjša mesteca, denimo Šentrupert, s čedalje večjim naborom pametnih rešitev približujejo temu naslovu, se je treba na ogled najbližjega pametnega mesta peljati približno štiri ure daleč. Na Dunaj, ki je vedno slovel po inovativnih rešitvah, kot je, na primer, Hundertwasserjeva toplarna na odpadke. Danes se ponaša z ogromno sončno elektrarno, pametnimi semaforji, 400 polnilnicami za električne avtomobile, načrti za vozni park samovozečih avtomobilov, medtem ko ob predmestnem bajerju načrtuje povsem novo pametno naselje, ki bo zagotovilo 20.000 delovnih mest.

V EU med najpametnejšimi Dunaj, Amsterdam in Pariz

Dunaj je eno od najnaprednejših mest na stari celini, ki ima kar šest od deseterice najpametnejših mest na svetu. Med njimi je tudi Amsterdam, kjer so zelo velike količine zbranih podatkov med drugim namenjene za pomoč invalidom pri premikih po mestu – če zaidejo z urejenih poti ali naletijo na težave lahko pričakujejo najprej klic, nato še pomoč. Varnejši pri delu bodo tudi gasilci, ki z aplikacijo City Alerts, povezano z bazo podatkov policije in zdravstvenih ustanov, izvedo, koga pravzaprav rešujejo. Aplikacija je neposreden odgovor na dogodek, v katerem je psihični bolnik z nožem zabodel gasilca, ki ga je poskušal rešiti iz požara.

Pametne rešitve vsekakor lajšajo življenja urbanih množic. Ulične svetilke, opremljene s senzorji, pomagajo iskati prosta parkirna mesta prebivalcem Barcelone, v Københavnu, opremljene s kamerami, skrbijo za varnost mimoidočih. Aplikacija, ki se prevedeno prebere nekako tako: »Županja, imam idejo«, omogoča Parižanom sodelovanje pri načrtovanju porabe mestnega proračuna. V Londonu načrtujejo največjo mrežo brezžičnega in brezplačnega spleta …

Kaj pravzaprav so pametna mesta? Na kratko bi jih lahko opisali kot mesta, ki zbirajo podatke z namenom postati učinkovitejša, pa naj bo to pri upravljanju omejenih energetskih virov, vode, prometa ali varnosti prebivalcev med nočnim sprehodom. Cilj pametnega mesta je z vlaganji v tehnologijo zagotoviti ekonomski, socialni in okoljski napredek ter s tem izboljšati kakovost življenja prebivalcev v mestu.

Do leta 2025 bo 88 pametnih mest

V digitalni dobi, ki jo zaznamuje hitra rast nabora različnih tehnoloških orodij, se uresničevanje teh ciljev spreminja iz želja v realnost. »A ti trendi so veliko bolj uveljavljeni v našem zasebnem življenju kot v javni upravi,« opozarja Blaž Golob, direktor družbe Smartis City, ki ponuja pametne rešitve za mesta. Za zdaj si tako zgolj redka med njimi zaslužijo pridevnik »pametna«. Po raziskavi družbe Frost in Sullivan je bilo leta 2013 na svetu zgolj 21 pametnih mest, medtem ko naj bi se ta številka do leta 2025 povečala na 88.

Če je za pametno mesto značilno, da je uspešno na več urbanih področjih, ki vključujejo »pametne« meščane – seveda ne v smislu IQ-testov, temveč vpetosti in sposobnosti uporabe informacij, največkrat s pametnimi telefoni – pa večina mest premore predvsem posamezne in ne celovitih pametnih rešitev, ocenjuje Golob in dodaja: »Razen večjih in najbolj prepoznavnih teh rešitev žal ne uporablja dovolj mest, zato je trenutno izboljšanje življenjskega standarda daleč pod dosegljivim.«

Rešitev za Zemljo …

Toda verjetno bodo v iskanje pametnih rešitev kmalu prisiljena. Za številne prebivalce mest razvitega sveta namreč že nekaj časa niso več dovolj zgolj redno pometane ulice, razmeroma dober javni prevoz in pitna tekoča voda. Konkurenca med mesti se zaostruje, saj vsi iščejo dom v okolju, kjer vsakdanja pot v službo ni najhujša preizkušnja za živce v dnevu, kjer se ni treba bati za varnost ali prilagajati hobijev okrnjeni mestni infrastrukturi. Višja ko je kakovost življenja v mestu, bolj privlačno bo to za najbolj izobražene in najboljše kadre, ki dajejo dodaten zagon urbanemu razvoju in ekonomiji mesta.

Druga vidika nujnosti razvoja pametnih mest sta okoljski in demografski. Svetovno prebivalstvo se pospešeno seli v urbana središča, v katerih naj bi do leta 2050 živel že vsak sedmi od desetih Zemljanov. Prevedeno v številke, pri čemer jemljemo v zakup povečanje števila prebivalstva, bo čez 34 let v mestih živelo že okoli 6,8 milijarde ljudi – to je dvakrat več kot danes in kar 800 milijonov več, kot je bilo vseh ljudi na svetu ob prelomu tisočletja.

Pametno mesto je varčno mesto

Logistika oskrbovanja megalopolisov bo ena ključnih zagonetk preživetja človeštva, ki s svojimi aktivnostmi ruši tisočletne podnebne vzorce. Zelena pametna mesta bi utegnila imeti ključno vlogo pri blaženju zelo negativnih vplivov človeka na okolje. Po oceni ene izmed študij bodo do leta 2050 prinesle 22.000 milijard dolarjev prihrankov pri transportu, stavbni infrastrukturi in ravnanju z odpadki. Po letu 2030 bodo ozračju prihranila 3,7 milijarde ton izpustov toplogrednih plinov na leto, kar je več od celoletnih izpustov Indije.

… a poguba za svobodo?

Toda pametna mesta, četudi pomembna v iskanju načina za preprečitev globalnega segrevanja, morda ne bodo nujno tudi »boljša« mesta. Če so bila urbana središča nekoč braniki demokracije, obstaja nevarnost, da bodo postala elektronski labirinti nenehnega nadzora, dovzetna za napade hekerjev ali napake v programski opremi, ki bi lahko povzročile nepravilno delovanje električnega, vodovodnega ali cestnega omrežja.

Namesto odgovora na vprašanje revščine bi lahko postala kraj izključevanja revnejših slojev. Tehnološki velikani, ki vidijo pametna mesta kot poslovno priložnost – globalni trg pametnih mest naj bi leta 2025 presegel 1400 milijard dolarjev – so namreč pri njihovi zasnovi največkrat preveč osredotočeni na tehnologijo, namesto na ljudi. Zagovorniki pametnih mest in inženirji sanjajo o digitalnem živčnem sistemu, po katerem bi se pretakali podatki iz vsakega, še tako skritega kotička mesta, s čimer lahko rešijo probleme, še preden nastanejo. Nasprotniki svarijo pred omejevanjem svobode prebivalcev.

»Morda bodo pametna mesta izločila usodna naključja, zaradi katerih so mesta tako kreativna,« je za časnik Economist pred časom opozarjal sociolog Richard Sennett z Londonske šole za ekonomijo (LSE). Pametna mesta prinašajo veliko prednosti, predvsem ekonomskih in, ključno, okoljskih, a hkrati ogrožajo ustroj družbe, kakršnega poznamo. Kako visoko oceno smo pripravljeni plačati za preživetje?