Odzivi gospodarstva na Janševo mandatarstvo

Andrej Zalaznik: Nujno je ukrepati na področju zdravstva in se resno celoviti lotiti produktivnosti.
Fotografija: Janez Janša, predsednik SDS, med nadaljevanjem redne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri so izvolili novega mandatarja za sestavo 14. vlade.
Odpri galerijo
Janez Janša, predsednik SDS, med nadaljevanjem redne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri so izvolili novega mandatarja za sestavo 14. vlade.

Novi predsednik 14. slovenske vlade Janez Janša, ki je bil potrjen z 52 glasovi poslancev napoveduje, da je tudi z odgovornim upravljanjem države mogoče premagati izzive, ki so pred Slovenijo.

Bodoča vlada, v kateri bosta imela glavno vlogo Janez Janša in Zdravko Počivalšek(SMC), ki ostaja gospodarski minister, poleg njiju pa jo bo sestavljala še stranka Desus in NSi, navaja prioritete: Reševanje zdravstva z višanjem prispevnih stopenj, ohranjanjem konkurenčnosti tako javnega kot zasebnega sektorja ter reformo plačnega sistema, demografski sklad, ki bo imel sedež v Mariboru, tako kot bodo imele sedež izven Ljubljane tudi vse nadaljne institucije, s čimer se bo Slovenije decentraliziralo.


Kakšno vlado in kakšne ukrepe pa pričakuje slovensko gospodarstvo?


Andrej Zalaznik, predsednik Združenja Manager je izrazil željo, da bi stabilna in operativna vlada sprejemala dolgoročne ukrepe v smeri večje blaginje ljudi, ob tem, da bi se zavedala, da moramo denar najprej ustvariti, preden ga lahko delimo. "Gospodarstvo je gonilo napredka, zato mora imeti v mislih spodbudno poslovno okolje. Le dobro poslovanje gospodarstva namreč zagotavlja denar za socialno državo, ki so jo vsi želimo," nam je dejal.

Po besedah Zalaznika bi vlada morala nadaljevati z ukrepi na področju razbremenitve dela, saj da najbolj produktivni ostajajo veliko bolj obremenjeni od primerljivih kadrov v državah, s katerimi se radi primerjamo. "Država mora nujno ukrepati na področju zdravstva in se resno celoviti lotiti izziva zagotavljanja večje produktivnosti, če želimo ob starajočem se prebivalstvu zagotavljati državo blaginje za vse. Zavedamo se, da je to dolgoročen projekt, za katerega potrebujemo družbeni dogovor. Vlada igra pri tem izjemno pomembno vlogo, tudi v naslednjih dveh letih.
 
Glede aktualnih izzivov povezanih z vplivom korona virusa na slovensko gospodarstvo pa Zalaznik meni, da bi vlada morala  zagotavljati čim bolj prost pretok blaga in ljudi ter pomagati z morebitnimi ukrepi na trgu dela. "Ker gre za izredno situacijo, bo država morala razmisliti tudi o morebitnih finančnih spodbudah, če bo potrebno."

Iz Slovenskega poslovnega kluba (SBC), ki pod svoje okrilje združuje 200 podjetnikov, so nam sporočili, da kljub temu, da imamo trenutno nizko brezposelnost, imamo hkrati preslabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi. "Razlogi so trije; visok delež starejših od 65 let, nizka delovna aktivnost med 60 in 64 leti (pri nas manj kot 25 odstotkov, v EU skoraj 45odstotkov) in odhajanje mladih (v zadnjih petih letih jih je odšlo več kot 10.600)." Tako moramo po njihovem mnenju, če hočemo v prihodnje imeti blaginjo, zadržati mlade doma in selektivno privabiti več visoko strokovnih in strokovnih tujih državljanov, ki skupaj z domačim prebivalstvom lahko povečajo število delovno aktivnih in hkrati dodano vrednost. "Če naredimo to domačo nalogo, bodo reforme bistveno blažje," so prepričani.

"Če bo to bistveni cilj urada za demografijo, ki je pravilno postavljen kot ključna točka Slovenije v tem hipu, potem bo zaradi več zbranih prispevkov bolje tudi upokojencem, zaradi več služb in več zbranih davčnih prilivov pa tudi vsem ostalim prebivalcem Slovenije. Če pa bo urad za demografijo imel cilj samo, kako povečati javna sredstva z višjimi davčnimi stopnjami, potem lahko ogrozi celo finančno vzdržnost pokojninskega sistema in oskrbe starejših v prihodnje," še menijo v SBC.

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor družbe BSH Hišni aparati, poudarja, da se zavedajo, da ima nova vlada pred seboj samo pol mandata in da bo potreben trezen premislek, kaj naj bi bile njene prioritete. "Pričakujemo trdno, močno vlado, ki se bo resno lotila najpomembnejših vprašanj, vezanih na poslovno okolje, trenutno tudi posledic pandemije koronavirusa na gospodarske subjekte, hkrati pa bo znala uskladiti interese različnih skupin ob zagotavljanju javno-finančne vzdržnosti.

"Pričakujemo, da imajo že v tem trenutku vsa ministrstva pripravljeno oz. je v pripravi interventna zakonodaja, ki bo ublažila morebitne posledice razširitve koronavirusa v Sloveniji, torej delo od doma, čakanje na delo, nadomestila za odsotnost itd... Za podjetja pa seveda ustrezne ukrepe, ki bodo omilila njihove likvidnostne težave in težave, vezane na zmanjšan obseg dela, pomanjkanje surovin itd," pravi Gorjup.

Odhajajoča vlada po njegovih besedah ni izpolnila njihovih pričakovanj, saj je imela šibko večino, pri  oblikovanju reform pa celo manjšino v parlamentu. "Zato je nujno oblikovanje dolgoročnega razvojnega programa, ki bo povezoval in zavezoval nosilce tudi k oblikovanju kratkoročnih ukrepov, s katerimi bomo dosegli strateške cilje in pričakovanja." Po Gorjupovih besedah bi gospodarstvo nujno potrebovalo ukrepe na področjih gospodarske rasti in konkurenčnosti, poslovnega okolja, kadrovske vrzeli ter okoljskih izzivov, predvsem pa, da pričakujejo nadaljnje aktivnosti na področju davčne razbremenitve tako delodajalcev kot delojemalcev.


 
Po drugi strani se sogovornik zaveda nujnosti strukturnih reform. "Smo pa realni in se zavedamo, da jih bo v obdobju dveh let težko realizirati. Lahko pa dosežemo soglasje o ključnih rešitvah na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Poseben izziv bo tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici naslednjega leta, ker bi morala naša država nakazati nekatere vsebine, ki so za potrebne za bolj usklajeno delovanje EU," je še dodal.

Sonja Šmuc: Nekateri načrti potencialno dragi

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je za STA dejala, da v koalicijski pogodbi pozdravljajo napovedane administrativne razbremenitve, poleg tega pa tudi predvideno razbremenitev obdavčitve dela prek nagrade za uspešnost.

Nekatere načrte v dokumentu bodoče koalicije medtem ocenjujejo kot "potencialno zelo drage" za gospodarstvo ali državo. V tej luči je Šmučeva izpostavila predloge vzpostavitve sistema koriščenja treh dni bolniške odsotnosti (največ pa devet dni na leto) brez obiska zdravnika, zvišanja povprečnine občinam in dviga prispevnih stopenj, "kar je skregano z logiko razbremenitve dela".

V povezavi z zadnjim je posebej pozvala k previdnosti, saj da v času, ko se svetovni trendi obračajo navzdol, obremenitve podjetij niso na mestu.

Šmučeva je menila še, da bi bilo prav, da prihajajoča vlada pripravi nastavke za reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema. "To so zagotovo tematike, s katerimi se bo treba ukvarjati že sedaj."

Glede na to, da je bil socialni dialog v času vlade Marjana Šarca na veliki preizkušnji in so ga delodajalci septembra celo prekinili, bo v prihodnje pomembno tudi tovrstno sodelovanje.

V Šarčevi vladi po besedah Šmučeve "niso znali prepoznati vrednosti in nujnosti tega dialoga, ki je zelo zahteven, a hkrati omogoča civiliziran dogovor in iskanje rešitev treh socialnih partnerjev, ki imajo pogosto zelo skrajna mnenja".

"Ekonomsko-socialni svet je prostor, ki bi se ga moralo uporabljati za to, da se poišče presečne točke, s katerimi se lahko vsi strinjamo vsaj do neke mere. Prejšnja vlada pač tega ni razumela, kakšno bo razumevanje nove vlade, pa bomo lahko videli že sorazmerno kmalu," je sklenila.

Več iz rubrike

Komentarji: