Odgovor na krizo je diverzifikacija in umik države iz gospodarstva

Ob tem je Simoniti dejal, da »je kriza velika priložnost« in da je ravno odvisnost od turizma zadala državam v regiji hud udarec. "A turizem ima značilnost, da se bodo turisti vrnili, takoj ko bo to mogoče. S podjetniškega stališča sta dva pomembna dejavnika: prvič, kako bodo podjetniki, gospodarstveniki uvedli čim bolj fleksibilne poslovne modele. Podjetja z diverzificiranimi proizvodi so bistveno bolje prešla kriza. Drugič, če je poslovanje podjetij odvisno od poslovanja z daljnimi dobavitelji. To podjetje dodatno izpostavi tveganjem. Našteta tveganja lahko zmanjšamo z odprtim ekonomskim prostorom, z lokalizacijo dobaviteljev in z diverzifikacijo proizvodov.«, je dodal Simoniti na tradicionalnem dogodku, ki ga vsak januar organizira Inštitut za strateške rešitve.

Tine Kračun: "Srbija v času pandemije beleži komaj zaznaven padec BDP in je v tem pogledu med najuspešnejšimi državami v Evropi in širše."

Digitalno-realni dogodek, ki je potekal interaktivno med lokacijo v Ljubljani in spletnim prenosom po regiji Zahodni Balkan, je v središče postavil slovensko-srbsko gospodarsko sodelovanje in finančne izziv, ki jih pred države in gospodarstva postavljata zdajšnji čas in obdobje po koncu pandemije.

V središču razprave so bili izzivi, ki jih za finančno stabilnost v Sloveniji, Srbiji in celotni regiji Zahodni Balkan prinaša trenutno obdobje pandemije in čas po njej. Srbija v času pandemije beleži komaj zaznaven padec BDP in je v tem pogledu med najuspešnejšimi državami v Evropi in širše. Udeleženci so se posvetili vprašanju priložnosti za sodelovanje med Slovenijo in Srbijo v prihodnje. Velik del razprave je bil namenjen tudi priložnostim za regijsko gospodarsko sodelovanje in digitalizaciji, ki je v času koronavirusa občutno spremenila način poslovanja podjetij ter v mnogočem prispevala tudi velik pospešek pri razmahu digitalnih praks.
 
»Negotovost se je v letu 2020 uresničila na način, da je kriza, ki je sledila izbruhu koronavirusa po svetu, postala resničnost, obenem pa so se okrepile poslovne negotovosti. Svet je razvojem cepiv našel rešitev za izziv, ki je za nekaj mesecev močno okrnil poslovanje po svetu, tudi v regiji Adriatik. Posledice občutijo skoraj vsa gospodarstva. Vendar so v regiji tudi zmagovalci. Eden od njih je Srbija, ki je čas covida nadvse uspešno premostila in ga še vedno premošča, njen BDP pa se praktično ni skrčil,« je ob otvoritvi letnega dogodka Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane, ki je na enem mestu (digitalno in v živo) zbral nekatere ključne odločevalce iz regije, povedal direktor inštituta in odgovorni urednik revije The Adriatic Journal Tine Kračun.

Andrej Šircelj, minister za finance Republike Slovenije, je v uvodnem nagovoru dejal, da se je Slovenija na koronakrizo odzvala primerno in s protikoronskimi ukrepi gospodarstvu omogočila delovanje. Slovenske javne finance so ohranile stabilnost, kar potrjujejo tudi ocene bonitetnih hiš, ki Sloveniji napovedujejo hitro okrevanje in jo označujejo za eno izmed najbolj zanesljivih okolij za investiranje, je poudaril Šircelj. »V Sloveniji smo s protikoronskimi ukrepi zaščitili delovna mesta in podjetja. Eden od najbolj učinkovitih je čakanje na delo. S tem smo preprečili odhod podjetij s trga in ohranili zaposlenost,« je poudaril Šircelj. Kot pravi, se prihodnost danes načrtuje na globalni evropski ravni. »Vsi izzivi ki so pred nami, presegajo državne meje, meje kontinentov. Zato je treba sodelovati, na različni ravneh, v vseh sferah.«
 

Slovenija in Srbija sta komplementarni, ustvarjata lahko močne sinergije

V večini podjetij, ki iz krize odhajajo skoraj brez prakse, svojo konkurenčnost v zaostrenih poslovnih razmerah ohranjajo preko rasti in agilnosti ter poenostavitve procesov in digitalizacije.

Srbija je primer zelo uspešnega ekonomskega pragmatizma in da priložnosti za sodelovanje med državama ne manjka. »Sinergije med Slovenijo in Srbijo so lahko izredno močne. Slovenija ima na primer težave s samooskrbo, Srbija pa je lahko zaradi naravnih danosti evropski prvak v proizvodnji bio hrane. Po drugi strani je Slovenija s svojo izjemno naravno pozicijo v logistiki velik potencial, prednjači tudi na področju visokih tehnologij, vezanih na obnovljive vire, ki so v regiji vse bolj pomembna agenda. Priložnosti za partnerstva in povezave se torej ponujajo kar naravno. Ko govorimo o povezovanju, pa seveda govorimo o skupnem tržišču v celotni regiji Zahodni Balkan po vzoru skandinavskega modela«, je ocenil  Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola, ki je pred kratkim podpisal pogodbo za nakup Croduxa, trgovca z naftnimi derivati, je povedala, da trgovce z energijo najbolj  prizadela omejitev gibanja. »Tranzit je bil otežen, zmanjšala sta se uvoz in izvoz. Še vedno so prizadeti določeni sektorji. Prav tako je bila manjša prodaja derivatov fizičnim osebam. Verjamemo, da bo odboj po krizi v obliki črke V. Podatki kažejo, da se odboj že dogaja, to je vidno iz cen nafte, ki so blizu ravni iz januarja in februarja lani. Sprememba v prihodnje bo takšna, da bo v uporabi več energentov in temu se bodo morala podjetja prilagoditi, vključno z e-mobilnostjo.«

Po besedah Mihajla Vesovića, direktorja sektorja za strateške analize, storitve in  internacionalizacijo pri gospodarski zbornici Srbije, so slovenske družbe so med najuspešnejšimi investitorji v Srbiji. »Številni srbski MSP-ji so vključeni v te dobavne verige. Razmišljati moramo o regionalnem sodelovanju. Digitalizacija, industrija 4.0, turizem, zeleno in krožno gospodarstvo. Za gospodarstvo regije je najpomembnejše, da se poleg mini-schengna, o katerem govorimo za Zahodnem Balkanu, odprejo tudi meje EU za države v regiji. Zaprte meje omejujejo pretok ljudi, kapitala in blaga, odprte meje pa bi omogočile zagon in rast.«

Po besedah Vladimirja Lučića, predsednika uprave Telekoma Srbije, ima srbski telekomunikacijski operater trenutno v procesu več ambicioznih projektov, ki se dotikajo gospodarstva in podjetništva. »V Telekomu Srbije letos odpiramo venture capital sklad podjetje za financiranje startupov. Vodili ga bodo izkušeni ljudje iz ZDA in Izraela. V 5 letih bomo vložili v startupe v regiji 25 milijonov evrov. Želimo okrepiti startup skupnost v regiji. V Avstriji, Nemčiji, Švici, ZDA in Kanadi bomo ponudili televizijske storitve. Naša ciljna skupina so ljudje iz regije, ki živijo v omenjenih državah.« Lučić je izpostavil tudi velik izziv, ki ga za telekomunikacijske igralce predstavlja postavitev omrežja 5G, saj gre za nov, višji standard od vseh prejšnjih, kar zahteva pokritost določenega območja z novim standardom.



»V času covida smo si zadali nekaj ciljev: ohranitev zdravja zaposlenih, kako zagotoviti kontinuiteto poslovanja, kako uveljaviti sorazmerne ukrepe. Leto 2020 smo na strateških trgih povečali tržni delež. To je našemu podjetju močno pomagalo premostiti težko obdobje,« pa je to, kako so v srbski Nectar grupi, ki ima v lasti tudi ajdovski Fructal, premostili najtežji čas, opisal Nenad Miščević, generalni direktor Fructala. Na vprašanje, kako ohranjajo konkurenčnost v zaostrenih poslovnih razmerah, je Miščević odvrnil, da to počnejo preko rasti in agilnosti ter poenostavitve procesov in digitalizacije.
 

Nove razmere in tveganja priložnost za večjo inovativnost zavarovalnic

Regijski dogodek je del razprave namenil tudi vprašanju transformacije delovanja zavarovalnic v času koronakrize in prilagoditvam, ki so jih te izvedle v poslovanju in odnosu do strank. Gorazd Čibej, direktor slovenske Agencije za zavarovalni nadzor, je na panelu z naslovom Kako se spreminja zavarovalniška panoga v regiji in kako digitalizacija vpliva na uporabniško izkušnjo? povedal, da med najpomembnejša poslovna tveganja štejemo tveganje obratovalnega zastoja, zdravstveno tveganje pandemije in kibernetsko tveganje (»Covid-trio«). Vsa so med seboj prepletena in opozarjajo na naraščajočo ranljivost in negotovost današnjega globaliziranega sveta, kjer se dogodek v neki regiji lahko hitro razširi in ima na koncu globalne razsežnosti. Vse našteto morajo zavarovalnice upoštevati pri svojem načrtovanju in poslovanju, je dejal Čibej.
Našteti izzivi zavarovalnice potiskajo v smer prilagajanja novim okoliščinam, k inovativnosti, k iskanju novih kanalov za približevanje uporabniku. Zavarovalnice bodo to izkoristile za rast, razvoj in inovacije, je prepričan dr. Ante Žigman, predsednik hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev HANFA.