O domnevnem pranju denarja prek NLB nova preiskovalna komisija DZ

SMC je, kot je napovedala v četrtek, že vložila predlog za ustanovitev nove preiskovalne komisije DZ. "Njena naloga bo ugotavljanje politične odgovornosti in vpletenost politike v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma prek NLB v letih 2008 do 2011," je danes povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

Bančna komisija DZ, ki pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS), raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pod vodstvom Branka Grimsa (SDS), ki je to razkrila javnosti.

Logarjeva bančna komisija je na to temo že opravila zaslišanja nekaterih vodilnih bankirjev NLB, ki so sicer prišli odgovarjati na vprašanja, povezana z vzroki za nastanek bančne luknje, Grimsova pa je o tem govorila z direktorjem Urada za preprečevanje denarja Darkom Muženičem in direktorjem urada v tistem času Antonom Ploštajnerjem. Specializirano državno tožilstvo je medtem v zvezi s tem potrdilo, da poteka predkazenski postopek.

Na vprašanje, zakaj nova preiskovalna komisija DZ, je Jani Möderndorfer (SMC), odgovoril, da zato, ker delujoči komisiji "nimata polnih elementov za preiskavo". "Sem izredno zadovoljen z vsem materialom, s katerim razpolagata obe komisiji," je dejal ter dodal, da se že veseli vseh rezultatov, ki sta jih in jih še bosta pridobili.

Nova komisija bo po njegovih besedah zaslišala javne funkcionarjev v času med letoma 2008 in 2011, ki so v tem času imeli kakršnokoli možnost, da vplivajo ali so bili obveščeni ali so opustili dolžnost ravnanja v skladu s pooblastili. Ker politične odgovornosti ne morejo ugotavljati le na podlagi pričevanj politikov, bodo zaslišali vse akterje iz te zgodbe, tudi vodilne v NLB.

Torej je na zaslišanjih med drugim pričakovati takratnega predsednika vlade, danes predsednika republike Boruta Pahorja, takratnega finančnega ministra Francija Križaniča, guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, predsednike uprave NLB - Marjana Kramarja, na čelu NLB do leta 2009, Draška Veselinoviča, na čelu NLB v letu 2009, ter Boža Jašoviča, na čelu NLB od jeseni 2009 do konca leta 2011 ter vsaj takratne predsednike nadzornih svetov.

Grims je v začetku meseca javnosti razkril, da naj bi bila v letih 2009 in 2010 prek NLB oprana milijarda dolarjev, da je šlo za nakazila ene iranskih bank pod embargom na nekaj čez 9000 naslovov v tujini, da so tuje banke NLB opozarjale na spornost teh nakazil, da bi morala NLB v teh poslih obračunati provizijo med 50 do 300 milijonov dolarjev itd.

Siol.net pa danes med drugim piše, da v obdobju, ko se je prejemalo ta denar prek računov NLB, iranska banka ni bila pod embargom EU, da so tuje banke opozarjale NLB v veliki večini primerov zaradi neprave valute ter da je običajna poslovna praksa v vseh slovenskih bankah ta, da svoje večje stranke oprostijo plačila za transakcije pri prilivih.