O aferi Irangate v NLB tudi evropski preiskovalni odbor

Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta, ki po izbruhu afere Panamski dokumenti preiskuje pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje, bo v torek na svoji zadnji seji med drugim obravnaval problematiko domnevnega pranja denarja v NLB. "Namen je, da se opozori, da je nekaj šlo narobe," je povedala evropska poslanka Romana Tomc.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Tomčeva (SDS/ELS) je pred sejo evropskega odbora danes v Ljubljani povedala, da bodo njegovi člani v tej točki dnevnega rega zaslišali dva vabljena, in sicer Anžeta Logarja (SDS), predsednika preiskovalne komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, in na predlog evropske stranke S&D novinarja Mladine Boruta Mekino.

Za uvrstitev problematike suma pranja denarja v primeru Farrokh v NLB, v okviru katerega naj bi prek NLB med letoma 2008 do 2011 oprali za približno milijardo dolarjev, na torkovo sejo evropskega odbora so si po besedah Tomčeve prizadevali zato, ker gre za "pomembno tematiko" in tudi zato, ker je "bila odkrita po naključju in zahteva epilog".

"S tem želimo zbuditi pristojne organe v Sloveniji, da opravijo in končajo svoje delo," je povedala Tomčeva ter dodala, da "želijo vzpodbuditi tudi akterje, ki so v tej zgodbi sodelovali, k razmisleku o njihovi vlogi v družbi".

Afera Irangate v NLB je izbruhnila tik pred odločitvijo vlade, da prekine načrtovano prodajo najmanj polovičnega deleža v NLB. Tomčeva je glede tega dejala, da "Evropska komisija vztraja pri tem, da se za NLB zaključi postopek prodaje in da nobeni izgovori, ki jih je imela vlada, doslej niso zalegli" ter da je osnovna zadrega pri prodaji NLB ta, da banka razpolaga s preveč informacijami in da obstaja velika bojazen, da bi se razkrile.

Več iz rubrike