Novo upanje za družbenike izbrisanih družb

To je le eden od približno 17.000 evrov primerov gospodarskih družb, ki so bile na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1999 izbrisana. Odgovornost za dolgove teh podjetij je s tem zakonom čez noč padla na ramena družbenikov, tudi tistih, ki sploh niso bili aktivni družbeniki. Torej ne glede na to, ali so bili za finančno stanje podjetja sploh odgovorni ali ne.

Po podatkih Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (CINIP) je tak izbris prizadel kar 75.000 ljudi, mnogim od njih je to povsem uničilo življenje, saj so za dologove postali solidarno odgovorni s svojim premoženjem.

Terjatve izbrisali, dolgov ne

Kot opozarjajo v CINIP, je država, ki je omogočila upnikom, da terjajo družbenike izbrisanih podjetij, po drugi strani izbrisala terjatve teh družb, čeprav so mnoga zašla v težave prav zato, ker njim dolžniki niso plačevali. To pa je tudi pomenilo, da od njih niso mogli več izterjati dolga. Družbeniki izbrisanih podjetij so pravico najprej iskali v Sloveniji, kjer sta bila za rešitev njihovega položaja sprejeta celo dva zakona, a je ustavno sodišče oba razveljavilo, nato so tožbe vložili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).

Primer Lekić

Tam je zdaj okoli 20 tožb, ki se nanašajo na to tematiko. Družba L.E. je sredi 90. let zašla v finančne težave, a družba ni imena denarja za začetek stečajnega postopka. Vmes pa je bil sprejet omenjeni zakon in sodišče je družbo L.E. izbrisalo, njen upnik, Slovenske železnice, pa je nato vložil zahtevo za izvržbo proti sedmim družbenikom podjetja. Lekić, ki je bil družbenik in v določenem obdobju tudi direktor, je trdil, da v obdobju, na katerega se nanaša dolg, v družbi ni bil aktiven, a je sodišče to zavrnilo. Tudi ESČP  je v prvi odločitvi menilo, da je bil ukrep izbrisa zakonit in ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika. Zdaj bo o tem ponovno presojal veliki senat.

Več na Delo.si