Nova številka Sveta kapitala že na prodajnih mestih: Skrivnost življenja
Kriza je zgolj povod za novo življenje. Kaj je skrivnost dolgoživih podjetji?
Odpri galerijo
People wearing protective face masks stand under blooming cherry blossoms in a park on Easter Sunday, during the coronavirus disease (COVID-19) outbreak, in the Treptow district in Berlin, Germany April 12, 2020. REUTERS/Michele Tantussi TPX IMAGES OF THE DAY - RC2X2G9BGSKD
Delova poslovna revija Svet kapitala, ki izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu, tokrat 30. aprila, ponuja nadgrajene, poglobljene in še bolj raznolike zgodbe iz globalnega in lokalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb, poglablja se tudi v krožno gospodarstvo, informacijske tehnologije, multimedijo, znanost in išče relevantne nasvete za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog.
O čem pišemo tokrat?
Ali so vojna, revolucija ali pandemija nujne za zmanjšanje družbene neenakosti?
Ugledni ekonomist Thomas Piketty v prispevku Milana Ilića odgovarja: »Obstaja tudi nekaj držav, ki jim je uspelo občutno zmanjšati neenakost brez vojn ali revolucij,« pravi in to argumentira s primerom Švedske. Švedski, pravi, od konca 19. stoletja z močno socialdemokratsko stranko, je uspelo v več desetletjih na evolucijski način preiti iz stanja velike neenakosti v stanje širše socialne pravičnosti in razmeroma nizke neenakosti. Na Švedskem ženske do leta 1921 niso imele volilne pravice, vendar tudi glasovi vseh moških že desetletja prej niso bili enaki. Glas bogatejših, tistih, ki so plačevali več davkov, imeli v lasti večje nepremičnine in drugo premoženje, je bil vreden veliko več kot glas tistih, ki niso premogli omembe vrednega posestva ali druge lastnine.
Tam zunaj se svet ni ustavil. In vojne se niso končale
Boštjan Videmšek piše o tem, da je prejšnji mesec sirska (svetovna) vojna, v katero je bilo na vrhuncu spopadov vpletenih prek sedemdeset držav, vstopila v deseto leto. V tem času je bilo v Siriji ubitih najmanj 600.000 ljudi, okoli 12 milijonov (polovica prebivalstva) pa jih je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Tik pred izbruhom pandemije novega koronavirusa so sirske vladne sile skupaj z ruskim vojaškim letalstvom in pomočjo šiitskih paravojaških enot iz Libanona in Irana oblegale provinco Idlib, še zadnjo, ki je pod nadzorom različnih uporniških skupin in kjer živi okoli tri milijone beguncev iz drugih predelov opustošene države.
Dolgoživost podjetij
V deželi vzhajajočega sonca dolga življenjska doba ni značilna zgolj za ljudi, temveč tudi družbe. Več kot 33.000 tamkajšnjih podjetij je starejših od sto let. Kakšni so japonski poduki glede dolgotrajnega obstoja? Prvi je zagotovo ta, da je kriza zgolj povod za vnovično življenje. Piše Zorana Bakovič.
Kako dolgo smo še lahko zapirajoča se školjka?
»Life isn't about waiting for the storm to pass. It's about learning how to dance in the rain.« (Vivian Greene, angleška pisateljica) (Življenje ni to, da čakamo, da vihar mine, ampak je učenje, kako plesati v dežju.). Piše Boštjan J. Turk.
O čem pišemo tokrat?
Ali so vojna, revolucija ali pandemija nujne za zmanjšanje družbene neenakosti?
Ugledni ekonomist Thomas Piketty v prispevku Milana Ilića odgovarja: »Obstaja tudi nekaj držav, ki jim je uspelo občutno zmanjšati neenakost brez vojn ali revolucij,« pravi in to argumentira s primerom Švedske. Švedski, pravi, od konca 19. stoletja z močno socialdemokratsko stranko, je uspelo v več desetletjih na evolucijski način preiti iz stanja velike neenakosti v stanje širše socialne pravičnosti in razmeroma nizke neenakosti. Na Švedskem ženske do leta 1921 niso imele volilne pravice, vendar tudi glasovi vseh moških že desetletja prej niso bili enaki. Glas bogatejših, tistih, ki so plačevali več davkov, imeli v lasti večje nepremičnine in drugo premoženje, je bil vreden veliko več kot glas tistih, ki niso premogli omembe vrednega posestva ali druge lastnine.
Tam zunaj se svet ni ustavil. In vojne se niso končale
Boštjan Videmšek piše o tem, da je prejšnji mesec sirska (svetovna) vojna, v katero je bilo na vrhuncu spopadov vpletenih prek sedemdeset držav, vstopila v deseto leto. V tem času je bilo v Siriji ubitih najmanj 600.000 ljudi, okoli 12 milijonov (polovica prebivalstva) pa jih je bilo primoranih zapustiti svoje domove. Tik pred izbruhom pandemije novega koronavirusa so sirske vladne sile skupaj z ruskim vojaškim letalstvom in pomočjo šiitskih paravojaških enot iz Libanona in Irana oblegale provinco Idlib, še zadnjo, ki je pod nadzorom različnih uporniških skupin in kjer živi okoli tri milijone beguncev iz drugih predelov opustošene države.
Dolgoživost podjetij
V deželi vzhajajočega sonca dolga življenjska doba ni značilna zgolj za ljudi, temveč tudi družbe. Več kot 33.000 tamkajšnjih podjetij je starejših od sto let. Kakšni so japonski poduki glede dolgotrajnega obstoja? Prvi je zagotovo ta, da je kriza zgolj povod za vnovično življenje. Piše Zorana Bakovič.
Kako dolgo smo še lahko zapirajoča se školjka?
»Life isn't about waiting for the storm to pass. It's about learning how to dance in the rain.« (Vivian Greene, angleška pisateljica) (Življenje ni to, da čakamo, da vihar mine, ampak je učenje, kako plesati v dežju.). Piše Boštjan J. Turk.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
