Nova številka Sveta kapitala: Razgaljamo umetno inteligenco

Svet kapitala
V novi številki tokrat .... FOTO: REUTERS

V Delovi poslovni reviji tokrat poglobljeno branje o investicijah, umetni inteligenci, avtomobilistični industriji ...

Delova poslovna revija Svet kapitala, ki izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu, tokrat 27. februarja, ponuja nadgrajene, poglobljene in še bolj raznolike zgodbe iz globalnega in lokalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb, poglablja se tudi v krožno gospodarstvo, informacijske tehnologije, multimedijo, znanost in išče relevantne nasvete za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog.



V tokratni številki, ki jo lahko kupite v specializiranih prodajalnah (kje točno, si poglejte na tej povezavi) ali pa v naši spletni trafiki,  najdete zgodbe, kot so: 

O čem pišemo v tokratni številki?



Z motiko ne moreš imeti najboljšega kmetijstva


Borut Tavčar piše o tem, kako smo v krizi  zmanjševali financiranje, ko ga je Nemčija povečevala, zdaj pa še vedno ni nujnih mehanizmov za prenos znanja v gospodarstvo. Ob tem pa smo pobili celo generacijo inovativnih kadrov in jih spodili iz države. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožef Stefan mu je med drugim povedal: »V Gradcu so velika območja, kjer država gradi in daje laboratorije na voljo univerzi, fakultetam, inštitutom, tehnološkim centrom. Pri nas ministri odvrnejo, da ne bodo vlagali v zidove. Kakor da lahko igraš hokej brez palice.«

Včasih je slabo biti star bel moški

Pija Kapitanovič se je o razvoju umetne inteligence in aplikacij povezanih z njo ter vlogi Slovenije v panogi pogovarjala z dr. Ivanom Bratkom, profesorjem na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki je do leta 2002 vodil tudi Odsek za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan.

»Kar počnejo vodilna podjetja na področju umetne inteligence, je perverzno, polno zavajanja in manipulacije,« pravi sogovornik, ki  je kritičen tudi do tehnološkega modnega trenda, ki sliši na ime nevronske mreže, saj da ta vrsta strojnega učenja producira nerazumljive rezultate. Poleg tega pa ošvrkne tudi, po eni strani nerazumljive, zahteve po uravnoteženosti v financiranju znanosti, kjer kot pravi, »je slabo biti star bel moški.«

Smo pripravljeni sprejeti mikročipiranje ljudi?

Simona Drevenšak piše o tem, kako je ameriško podjetje Three Square Market leta 2017 z mikročipiranjem nekaterih zaposlenih dvignilo veliko prahu v javnosti. Zamisel, da bi delodajalci mikročipirali svoje zaposlene, sproža niz zapletenih vprašanj, a mikročipi so med nami in se od tehnoloških navdušencev širijo v druge sfere življenja. Marsikdo je prepričan, da bodo spremenili poslovne modele. Katere? Na leto se zgodi 16,2 milijarde goljufij s plačilnimi karticami. Na Švedskem in v Evropi se število sicer zmanjšuje, v ZDA raste. Čipa ne more ukrasti nihče in transakcije ne moremo izvesti, če nismo tam.

Je prišel čas, da Volkswagen, Mercedes-Benz, BMW, Porsche in Audi postanejo preteklost?

Marko Vidrih piše o tem, da se je nemška avtomobilska industrija v letu 2020 znašla pred negotovo prihod­nostjo. Poleg učinka dizelskega škandala povzroča težave tehnološki primanjkljaj na področju e-mobilnosti. Leto 2020 je tudi prvo, v katerem bodo morali pro­izvajalci avtomobilov v Evropski uniji (EU) plačati kazenske davke, če bodo emisije ogljikovega dioksida (CO2) njihovih modelov prevelike. Združenje avtomobilske industrije (VDA) zaradi svetovnega trgovinskega spora, brexita in strožjih podnebnih predpisov pričakuje dolgotrajno izgubo na pomembnih izvoznih trgih Kitajske in ZDA ter Evrope.

Gneča v spletnih predavalnicah

Milka Bizovičar piše o industriji digitalnega izobraževanja, ki nezadržno raste. Vsak teden se na trgu pojavljajo nove aplikacije z rešitvami, s katerimi odgovarjajo na izzive diverzificirane in večgeneracijske delovne sile, ki ji enoten način izobraževanja ne ustreza več. Kakšne so prednosti in kakšne slabosti, koliko e-izobraževanje cenijo delodajalci?

Bi otroka vpisali v tobačno šolo?

»Bi svojega otroka vpisali v šolo, ki se imenuje po znani znamki cigaret?« je v enem svojih esejev vprašala Jennifer Fang, znanstvenica z Univerze Simon Fraser. »In kaj, če bi bila to ena od samo dveh šol v vašem sosedstvu in zgrajena veliko bolje kot tista druga? Kaj, če bi bilo na stenah te šole napisano spodbudno geslo: 'Genialnost izvira iz napornega dela, tobak pa pomaga, da nisi samo genialen, ampak zunaj vseh kategorij', in kaj, če bi pri vhodu stal logotip tobačne družbe? Bi vas motilo, da je šolo zgradila tobačna tovarna?,« se sprašuje Zorana Baković.

Če bo vaša plača višja od moževe, se boste verjetno prej ali slej ločile

Poznate prekletstvo oskarjev? Od 266 poročenih igralk, ki so bile nominirane za oskarja od leta 1936 do danes, se jih je kar 159 ločilo. To je 60 odstotkov. Med njimi so Sandra Bullock, Julie Andrews, Joan Crawford, Bette Davis, Halle Berry, Emma Thompson in Kate Winslet. Za moške dobitnike to ne velja. Pija Kapitanovič raziskuje, kakšni mehanizmi so na delu, da se uspešne ženske tudi v poslu in politiki pogosteje ločujejo v primerjavi z moškimi kolegi.


Skandinavska moda zasenčila francosko

Danaja Vegelj piše o tem, kako je Danska postala svetovna modna velesila. Široke hlače, pisan plašč, roza »scrunchie«, oprijet top z živalskim vzorcem in kavbojski škornji – z drugimi besedami: klasična gannijevska uniforma – je kombinacija, ki je na vrhu seznama pregovorno najbolje oblečenih zamenjala koncept francoskega dekleta (rdeča šminka, dežni plašč, mala črna oblekica in Chanelove balerinke) in postala ultimativni modni hype.