Nova številka Sveta kapitala: Česa se lahko naučimo v korona krizi

V novi številki pišemo o trenutnih makroekonomskih razmerjih. Kdo bo izšel zmagovalec in kdo poraženec?
Fotografija: Bo virus ostal le črni labor?
Bo virus ostal le črni labor?

Delova poslovna revija Svet kapitala, ki izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu, tokrat 26. marca, ponuja nadgrajene, poglobljene in še bolj raznolike zgodbe iz globalnega in lokalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb, poglablja se tudi v krožno gospodarstvo, informacijske tehnologije, multimedijo, znanost in išče relevantne nasvete za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog.


O čem pišemo tokrat?


Bo virus iz Wuhana ostal črni labod ali nas je zares lahko strah?

Pija Kapitanovič
se sprašuje, kako nevarno paralizirajoče je, če se sočasno pojavi strah pred terorizmom, gospodarskim kolapsom in zdravstveno epidemijo? Pa tudi, ali so preventivni ukrepi stroškovno upravičeni? In do katere mere? Smo prepričani, da je življenje neprecenljivo? Na koncu pa tudi o tem, kakšne bodo daljnosežne posledice.  Ugotavlja, da ko se je leta 2003 na Kitajskem širila prva različica koronavirusa – sars –, so ljudje množično ostajali doma in niso hoteli hoditi niti v trgovine. Iz nuje po spletnem nakupovanju se je zgodila kitajska online nakupovalna mrzlica, ki ni pojenjala do danes, iz nje pa so se rodili največji kitajski spletni trgovci, tudi Alibaba, ki zdaj postavljajo smernice sodobnega potrošništva.

Razburkani časi zahtevajo močne ljudi

Mag. Boštjan J. Turk svojo kolumno začne z znamenitim Platonovim stavkom pogum je védenje, česa se ne smeš bati. Od tistih, ki so v družbi odgovorni za ukrepanje v kriznih situacijah, pa zdaj pričakujemo, da bodo delovali kot umirjene, a odločne avtoritete. V tem smislu je bila ena najboljših potez, ki jo je povlekla nova vlada Janeza Janše, imenovanje prekaljenega kriznega menedžerja Jelka Kacina za uradnega govorca kriznega štaba. Vsak, ki pozna osnovne zakonitosti kriznega menedžmenta, ve, da je njegovo prvo in najpomembnejše pravilo strogo osredotočanje na dejstva in dosledno izločanje vsega paničnega in iracionalnega balasta, ki spremlja vsak izredni dogodek. Njegovo drugo pravilo je ustvarjanje mirnega, konstruktivnega in optimističnega ozračja med ljudmi – a s pomembnim dodatkom, da se ljudem ne laže in da se jih stalno opozarja na resnost situacije, kar Kacin sicer odlično počne.

Vpliv koronavirusa na vrednost evropskih delnic

Mag. Gorazd Belavič, CFA, direktor sektorja za analize pri Triglav Skladiih je naredil kar se je dalo aktualno analizo dogajanja na evropskem delniške trgu in ponudil nekaj nasvetov; Poleg vedno koristne ustrezne razpršitve bi veljalo znotraj portfeljev bolj staviti na podjetja s proizvodi, po katerih zdaj povprašujemo tudi sami. Tu velja dobro premisliti: poleg osnovnih potrošnih dobrin (hrana in pijača), zdravstvene oskrbe (zdravila in zdravstvene storitve) in splošne oskrbe (elektrika, voda itd.) nas vse več odkriva priložnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija (predvsem pri delu od doma).

Ukrotimo VUCO

Namesto da se ukvarjamo s predvidevanjem nepredvidljivega, se raje bolje pripravimo na črne labode, pa meni dr. Matevž Rašković in zapiše: Koronavirus predstav­lja svojevrsten eksperiment o dobavnih šokih, ki so v ekonomski filozofiji tako imenovanega sprotnega poslovanja (ang. just in time) lahko usodni. V starih časih smo imeli doma velike zamrzovalne skrinje, v katerih smo hranili zamrznjene polnjene paprike, haše za makarone in govejo juho za vsaj štirinajst dni. Danes v napol praznih hladilnikih pogosto samevajo samo tonik, gin in limone. Naš domači hladilnik je postal ogledalo naš sprotne družbe, kjer smo navajeni, da je vse na priklic: od hrane, oblačil do zabave ter celo seksa in partnerjev. V takem okolju se lahko metuljev let hitro spremeni v črnega laboda.

O družbi brez države v času korona virusa

Mag. Tej Gonza se je pogovarjal z David D. Friedmanom - ameriški ekonomist, politični filozof, teoretični fizik in predvsem desni libertarec, ki je trenutno profesor prava na Univerzi Santa Clara v Kaliforniji, kjer nadaljuje delo svojega očeta eminetnega nobelovega nagrajenca za ekonomijo Miltona Friedmana. Friedmanovi hrepenijo po bolj svobodnem življenju, vsi pa ga iščejo v laissez faire tržnem kapitalizmu. Pogovarjala sta se o suženjstvu in demokraciji, anarhiji in povezavi te s koronavirusom. V tem oziru Friedman pravi: "Tudi v primeru pandemij je mogoče najti argumente za trg glede na državo. Vladna regulacija farmacije je močno omejila razvoj zdravil. Morda ste slišali za Peltzmanovo študijo, ki je ugotovila, da vsaka regulatorna sprememba razpolovi število na novo ustvarjenih zdravil, hkrati pa nima nikakršnega vpliva na povprečno kakovost teh zdravil. Moje mnenje je, da bi v svetu brez FDA (ameriškega vladnega urada za hrano in zdravila) veliko hitreje našli metodo preventive ali zdravilo za covid-19."

Več iz te teme:

Več iz rubrike

aktualno

Stotisoče ljudi že načrtuje obisk Italije, tudi državljani ostajajo doma

Za zdaj mednarodni turizem ni le nemogoč, ljudje v Italiji ne morejo potovati niti med regijami. Od 3. junija bo vse drugače.

aktualno

Prihodnost filmske industrije je jasna

Kako bo filmska industrija izšla iz te krize v smislu novih poslovnih modelov, estetskih praks in tehnične infrastrukture?

aktualno

Prvi val nemških turistov že na hrvaškem

Ob vstopu v Hrvaško bodo podrobnosti turistov zabeležene z zbiranjem dodatnih podatkov - destinacija, številka mobilnega telefona in elektronski naslov.

aktualno

Na Dunaju ulice spreminjajo v poletne zelene oaze

Zaradi vedno hujše vročine v mestu bodo letos poleti na Dunaju 22 cest in ulic spremenili v tako imenovane hladne ulice (Coole Straßen). Zaprli jih bodo za promet ter na vozišča in parkirišča namesti…

Komentarji: