Nov predlog: Za 900 milijonov evrov posojil, poroštev in jamstvenih shem
Odpri galerijo
Predlagano je tudi spodbujanje državljanov, naj vlagajo prosta sredstva v obveznice z zagotovitvijo fiksne obrestne mere. FOTO: Reuters
Med predlogi za drugi zakonski paket za blažitev posledic epidemije so krediti, jamstva in odkupi terjatev. Turizmu bi bilo mogoče pomagati s podaljšanjem veljavnosti prvega zakona in uvedbo vrednotnic za organizatorje potovanj. Med predlogi so sklad za reševanje solventnosti, odlog za plačila lizinga, davčne olajšave za investicije, možnost skrajšanja delovnega časa, spodbujanje vlaganj prebivalcev v obveznice …
Delovne skupine, ki jih je vlada ustanovila za pripravo ukrepov za drugi zakonski paket, so vladi morale posredovati predloge. Del teh smo pridobili, a se bodo ti gotovo še dopolnjevali in spreminjali, preden bodo sprejeti na vladi in nato v državnem zboru.
Zagotavljanje likvidnosti
Eno ključnih vlog pri zagotavljanju likvidnosti podjetij bo imela SID banka, tako z že objavljenimi produkti kot novimi, s katerimi bo kreditirala podjetja. SID banka prek komercialnih bank ponuja še posredno financiranje, za kar je na voljo 600 milijonov evrov. Razvojna banka naj bi poenostavila presojo obravnave sedanjih komitentov. Tudi Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo malim in srednje velikim podjetjem omogočil hitre likvidnostne kredite in mikrokredite, prav tako ribniški sklad.
Drugi ukrep so jamstva za bančne kredite. Jamstvena shema prek SID banke bo namenjena plačilno sposobnim podjetjem, država naj bi omogočila zavarovanje s poroštvom do 90 odstotkov kredita. SPS pa že zagotavlja jamstva za mala in srednje velika podjetja za zavarovanje bančnih kreditov z znižano obrestno mero s področja investicij.
Med ukrepi v segmentu terjatev predlog omenja širitev zavarovanj terjatev za izvoz v EU pri SID banki, pobot terjatev, jamstvo terjatev ter odkup terjatev prek ene ali več ustanov.
Potrošnik bi vrednotnico lahko zavrnil
Med predlogi za pomoč turizmu je tudi podaljšanje veljavnosti ukrepov iz prvega zakona za blažitev posledic epidemije za še štiri mesece po ukinitvi epidemije oziroma do konca leta. Aktualna je tudi uvedba vrednotnic za organizatorje potovanj, ki omogoči odlog vračanja vplačil potnikom oziroma gostom za nerealizirana potovanja. Če potrošnik vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, od organizatorja potovanja zahteva, da mu vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica. Potrošnik ima še vedno pravico zavrniti ponujeno vrednotnico, če se z njo ne strinja, in zahtevati vračilo vseh plačil, in sicer v šestih mesecih po končanju epidemije. Predlog omenja še likvidnostna posojila in nepovratna sredstva.
Finančni ukrepi
Država bi lahko ustanovila sklad za reševanje solventnosti, težak milijardo evrov. Novi zakon bi vendarle lahko omogočil odlog plačil lizinga, podobno kot zdaj velja za kredite. Predlagano je tudi spodbujanje državljanov, naj vlagajo prosta sredstva v obveznice z zagotovitvijo fiksne obrestne mere. V prihodnje bi se spet lahko skrajšali plačilni roki javnih porabnikov, in sicer na 15 dni. Država bo morda povečale davčne olajšave za investicije na 80 odstotkov, uvedla davčne počitnice za nove investicije in nekaterim delno oprostila plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Na področju trga dela je med predlogi tudi možnost skrajšanja delovnega časa, pri čemer država pokrije določen odstotek plače delavca, podaljšanje delovnih dovoljenj za tujce za 60 dni in ustanovitev zadruge za samozaposlene.
Kako se spreminja sprejeti zakon
Z novim zakonom bo vlada delno dopolnila tudi prvi protikoronski zakon, kar zahtevajo gospodarska združenja. Do pomoči nadomestila plače delavcem na čakanju bodo po novem predlogu izločeni delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, a imajo več kot deset zaposlenih. Po novem bi torej lahko bila mikro podjetja v tej dejavnosti upravičena do te pomoči.
Do mesečnega temeljnega dohodka bi bili po predlogu lahko upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so imeli marca najmanj 25-odstotni upad glede na februar oziroma aprila in maja najmanj 50-odsotnega, ali tisti – sledeče je novo – s povprečnimi mesečnimi prihodki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavitvijo zakona. Ob podaljšanju ukrepov iz zakona so samozaposleni upravičeni tudi do mesečnega temeljnega dohodka za junij.
Do denarja bi po spremembah zakona lahko bile upravičene nove skupine. Kmetice, v starosti nad 65 let, ki niso upravičene do solidarnostnega dodatka za upokojence in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, bi po predlogu dobile 150 evrov.
Delovne skupine, ki jih je vlada ustanovila za pripravo ukrepov za drugi zakonski paket, so vladi morale posredovati predloge. Del teh smo pridobili, a se bodo ti gotovo še dopolnjevali in spreminjali, preden bodo sprejeti na vladi in nato v državnem zboru.
Zagotavljanje likvidnosti
Eno ključnih vlog pri zagotavljanju likvidnosti podjetij bo imela SID banka, tako z že objavljenimi produkti kot novimi, s katerimi bo kreditirala podjetja. SID banka prek komercialnih bank ponuja še posredno financiranje, za kar je na voljo 600 milijonov evrov. Razvojna banka naj bi poenostavila presojo obravnave sedanjih komitentov. Tudi Slovenski podjetniški sklad (SPS) bo malim in srednje velikim podjetjem omogočil hitre likvidnostne kredite in mikrokredite, prav tako ribniški sklad.
Drugi ukrep so jamstva za bančne kredite. Jamstvena shema prek SID banke bo namenjena plačilno sposobnim podjetjem, država naj bi omogočila zavarovanje s poroštvom do 90 odstotkov kredita. SPS pa že zagotavlja jamstva za mala in srednje velika podjetja za zavarovanje bančnih kreditov z znižano obrestno mero s področja investicij.
Med ukrepi v segmentu terjatev predlog omenja širitev zavarovanj terjatev za izvoz v EU pri SID banki, pobot terjatev, jamstvo terjatev ter odkup terjatev prek ene ali več ustanov.
Potrošnik bi vrednotnico lahko zavrnil
Med predlogi za pomoč turizmu je tudi podaljšanje veljavnosti ukrepov iz prvega zakona za blažitev posledic epidemije za še štiri mesece po ukinitvi epidemije oziroma do konca leta. Aktualna je tudi uvedba vrednotnic za organizatorje potovanj, ki omogoči odlog vračanja vplačil potnikom oziroma gostom za nerealizirana potovanja. Če potrošnik vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, od organizatorja potovanja zahteva, da mu vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica. Potrošnik ima še vedno pravico zavrniti ponujeno vrednotnico, če se z njo ne strinja, in zahtevati vračilo vseh plačil, in sicer v šestih mesecih po končanju epidemije. Predlog omenja še likvidnostna posojila in nepovratna sredstva.
Finančni ukrepi
Država bi lahko ustanovila sklad za reševanje solventnosti, težak milijardo evrov. Novi zakon bi vendarle lahko omogočil odlog plačil lizinga, podobno kot zdaj velja za kredite. Predlagano je tudi spodbujanje državljanov, naj vlagajo prosta sredstva v obveznice z zagotovitvijo fiksne obrestne mere. V prihodnje bi se spet lahko skrajšali plačilni roki javnih porabnikov, in sicer na 15 dni. Država bo morda povečale davčne olajšave za investicije na 80 odstotkov, uvedla davčne počitnice za nove investicije in nekaterim delno oprostila plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Na področju trga dela je med predlogi tudi možnost skrajšanja delovnega časa, pri čemer država pokrije določen odstotek plače delavca, podaljšanje delovnih dovoljenj za tujce za 60 dni in ustanovitev zadruge za samozaposlene.
Kako se spreminja sprejeti zakon
Z novim zakonom bo vlada delno dopolnila tudi prvi protikoronski zakon, kar zahtevajo gospodarska združenja. Do pomoči nadomestila plače delavcem na čakanju bodo po novem predlogu izločeni delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, a imajo več kot deset zaposlenih. Po novem bi torej lahko bila mikro podjetja v tej dejavnosti upravičena do te pomoči.
Do mesečnega temeljnega dohodka bi bili po predlogu lahko upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so imeli marca najmanj 25-odstotni upad glede na februar oziroma aprila in maja najmanj 50-odsotnega, ali tisti – sledeče je novo – s povprečnimi mesečnimi prihodki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavitvijo zakona. Ob podaljšanju ukrepov iz zakona so samozaposleni upravičeni tudi do mesečnega temeljnega dohodka za junij.
Do denarja bi po spremembah zakona lahko bile upravičene nove skupine. Kmetice, v starosti nad 65 let, ki niso upravičene do solidarnostnega dodatka za upokojence in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, bi po predlogu dobile 150 evrov.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
