Nobelova nagrada za ekonomijo Williamu Nordhausu in Paulu Romerju

Ekonomista sta si nagrado prislužila za oblikovanje metod, ki naslavljajo nekatera ključna vprašanja današnjega časa glede ustvarjanja trajnostne in vzdržne gospodarske rasti.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Nobelovo nagrado za ekonomijo si letos delita Američana William D. Nordhaus in Paul M. Romer za vključitev vidika podnebnih sprememb in tehnološkega razvoja v dolgoročne makroekonomske analize, je danes objavila Kraljeva švedska akademija.

Ekonomista sta si nagrado prislužila za oblikovanje metod, ki naslavljajo nekatera ključna vprašanja današnjega časa glede ustvarjanja trajnostne in vzdržne gospodarske rasti. »Nagrajenca ne dajeta končnih odgovorov, so nas pa njune ugotovitve pripeljale znatno bližje odgovoru na vprašanje, kako lahko dosežemo trajnostno in vzdržno gospodarsko rast,« so zapisali v obrazložitvi.

»Ekonomija se v svojem bistvu ukvarja z upravljanjem redkih naravnih virov. Narava določa glavne omejitve gospodarske rasti in naše znanje določa, kako dobro se s temi omejitvami soočamo,« navaja akademija in dodaja, da sta nagrajenca močno razširila obseg ekonomskih analiz z oblikovanjem modelov, ki pojasnjujejo medsebojni vpliv tržnega gospodarstva ter narave in znanja.

Nordhaus, leta 1941 rojeni profesor ekonomije na univerzi Yale, je oblikoval model, ki upošteva vpliv gospodarstva na podnebne spremembe, vključuje pa teorije in empirične rezultate s področij fizike, kemije in ekonomije. Model uporabljajo med drugim za simulacijo učinka podnebnih ukrepov, kot je npr. obdavčenje emisij CO2.

Reuters
Reuters

Romer, leta 1955 rojeni profesor na newyorški NYU Stern School of Business, med drugim je bil od oktobra 2016 do januarja letos glavni ekonomist pri Svetovni banki, proučuje, kako je lahko znanje gonilo dolgoročne gospodarske rasti. Pretekle makroekonomske raziskave so poudarjale, da so glavno gonilo rasti tehnološke inovacije, niso pa odgovorile na vprašanje, kako ekonomske odločitve in tržni pogoji vplivajo na ustvarjanje novih tehnologij. Romer je to težavo rešil z ugotovitvami, kako ekonomske sile vplivajo na pripravljenost podjetij, da ustvarjajo nove ideje in inovacije. Njegova teorija pojasnjuje, v čem se ideje razlikujejo od drugih dobrin in kako za uspešno delovanje na trgu potrebujejo posebne pogoje, navaja akademija.

Danes je Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavi posebno poročilo, v katerem opozarja, da bodo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, kar je cilj pariškega podnebnega sporazuma, potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Romer je v telefonskem pogovoru z novinarji ob razglasitvi nagrade izrazil prepričanje, da je možno, da bi človeštvo proizvedlo manj ogljikovih emisij. »Potrebnih bi bilo nekaj kompromisov, ampak ko bomo začeli in poizkusili zmanjševati izpuste, bomo začudeni, da ni bilo tako težko, kot smo pričakovali,« je dejal Romer.

»Absolutno lahko naredimo velik napredek pri varovanju okolja, in to ne da bi se odpovedali možnosti za trajno rast,« je dejal. Ena od težav je, da veliko ljudi meni, da bi bilo varovanje okolja zelo drago in zelo težavno, zato ta problem ignorirajo in zanikajo, da obstaja, je dodal.

»Upam, da bo nagrada pomagala ljudem razumeti, da je človeštvo sposobno izjemnih dosežkov, ko si prizadeva za to,« je povedal Romer.


Nagrajenca si bosta razdelila devet milijonov švedskih kron (okoli 860.000 evrov) nagrade. Razglasitev nagrade za ekonomijo je zaokrožila letošnjo razglasitev Nobelovih nagrad.

Nagrada za ekonomijo sicer tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Ta bo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.

Nobelovo nagrado za medicino bosta letos prejela ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka. Nobelova nagrada za fiziko bo šla v roke Američana Arthurja Ashkina, Francoza Gerarda Mourouja in Kanadčanke Donne Strickland za odkritja na področju laserske fizike. Z Nobelovo nagrado za kemijo pa se bodo lahko ponašali Američana Frances H. Arnold in George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije.

Nobelovo nagrada za mir sta si medtem prislužila kongovski zdravnik Denis Mukwege in jazidka Nadja Murad za njun boj proti nasilju nad ženskami v konfliktih.

Nagrajenca za književnost letos zaradi spolnega škandala v Švedski akademiji izjemoma ne bodo razglasili.

Več iz rubrike

aktualno

Britanci sproščajo ukrepe, a niso vsi prepričani da bodo »preživeli«

Velika Britanija se je po treh mesecih karantene počasi odpira, medtem pa lastniki podjetij ne vedo ali bo gospodarstvo dejansko tudi zaživelo.

aktualno

V Piranu poka po šivih

Čeprav so hoteli v piranski občini v juniju zabeležili skoraj dve tretjini manj nočitev kot pred enim letom, te dni »pokajo po šivih«.

aktualno

Francoske sirarje je načela plesen

Tradicionalna prodaja sira v Franciji se je zmanjšala za več kot polovico. Državo tisočih sirov je covid-19 pahnil na rob prepada.

aktualno

Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji

Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).

Komentarji: