NiceHash z novim direktorjem in solastnikom
NiceHash, ki je v začetku meseca z računov izgubil okrog 4700 bitcoinov, je bil v času napada v lasti Kobala, ki je prek Bitoriusa obvladoval 45 odstotkov družbe. Njegov solastnik je bil prek družbe H-Bit Martin Škorjanc, sicer oče avtorja in glavnega razvijalca v družbi Matjaža Škorjanca, ki je bil pred leti obsojen zaradi izdelave zlonamernega računalniškega programa za vdor v informacijske sisteme.
Po vdoru in kraji bitcoinov spletna platforma dva tedna ni delovala, prejšnji teden pa so na spletni strani ob ponovnem zagonu navedli, da so pridobili tuje vlagatelje, s katerim bodo "rudarjem" lahko povrnili ukradena sredstva.
Kot je razvidno iz danes objavljenega sklepa na Ajpesu, pa je v družbo 19. decembra lastniško vstopila Fleming digital iz Postojne, ki je v 100-odstotni lasti Aljoša Šokića. Fleming digital je z vložkom 175.000 evrov postal lastnik 35 odstotkov NiceHasha, medtem ko je Škorjančev H-Bit svoj vložek povečal z 275.000 na 325.000 evrov in s tem delež s 55 na 65 odstotkov.
Njihov sistem je bil napaden 6. decembra, ko so jim odtujili vse bitcoine na računu, ki so bili v času kraje vredni približno 56 milijonov evrov. Preiskava napada še poteka, pri tem pa avtorji slovenske družbe sodelujejo s preiskovalci in forenziki. Po napadu so okrepili tudi varnostne ukrepe.
Avtor in glavni razvijalec sistema v družbi NiceHash Matjaž Škorjanc je po hekerskem vdoru dejal, da v ozadju napada najbrž niso bili finančni interesi, ampak škodovanje platformi. Po njegovem mnenju je bil ta napad eden največjih in najbolj sofisticiranih hekerskih napadov v kriptosvetu vseh časov.
Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oz. blockchain.
Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
