New York: Do leta 2030 želijo vrniti več milijard ostrig

Smisel projekta milijarde ostrig je čistiti vodo in opozarjati na obmorski značaj New Yorka.
Fotografija: Zaradi povečanega povpraševanja in majhne ponudbe so cene ostrig narasle. Foto Unsplash
Odpri galerijo
Zaradi povečanega povpraševanja in majhne ponudbe so cene ostrig narasle. Foto Unsplash

V mestu New York poteka projekt, v okviru katerega želijo v newyorški zaliv do leta 2030 vrniti več milijard ostrig. S pomočjo ostrig želijo očistiti morje, pa tudi opominjati prebivalce, da živijo v obmorskem mestu, česar se večina ne zaveda dovolj. V okviru pobude so doslej naselili okrog 30 milijonov ostrig.

Osrednji del projekta je leta 2003 ustanovljena pomorska šola Harbor School na Guvernerjevem otoku blizu Manhattna. Izvršni direktor projekta Pete Malinowski je na dogodku v organizaciji Centra za tuje novinarje pri State Departmentu pojasnil, da lahko sama odrasla ostriga na dan prečisti do 200 litrov vode.

Namen projekta je po njegovih besedah okoljevarstveni, pomaga pa tudi osveščati Newyorčane, da živijo v obmorskem mestu.

Vse mestne občine so ob vodi, Manhattan in Staten island pa sta z njo povsem obkrožena, vendar pa večina prebivalcev tega niti ne opazi. Med drugim zato, ker so bile vode okrog mesta doslej hudo onesnažene in se je nanje gledalo kot na odprto kanalizacijo.

Ljudje veliko slišijo o koralnih grebenih, manj pa o gojiščih ostrig, ki so okolje za več tisoč drugih vrst morskega življenja.

Obenem ščitijo obalo New Yorka med neurji, zmanjšujejo možnost poplav in preprečujejo erozijo. V okviru projekta so ostrige doslej utrdile okrog 40 hektarjev grebenov, ki jih je okrog mesta 12, izvajalci projekta pa se lahko doslej pohvalijo s 30 milijoni "posajenih" ostrig.

Ko je angleški morjeplovec Henry Hudson za Nizozemce raziskoval območje današnjega New Yorka, se je moral previdno izogibati skoraj 1000 kvadratnim kilometrom grebenov z ostrigami. Ostrige so bile v newyorškem zalivu močno razširjene in so bile eden glavnih virov preživljanja indijanskega plemena Lenape.

Do leta 1906 so evropski priseljenci pojedli še zadnjo ostrigo iz zaliva. Vode so postajale vse bolj onesnažene, ostrige, ki so naravni filtri, v katerih se zbira vsa nesnaga, pa niti niso bile več užitne.

Kot je pojasnil, se je v newyorški zaliv nato pol stoletja stekal ves industrijski in drugi odpad mesta. Podobno je bilo po vseh ZDA, dokler leta 1972 v Washingtonu niso sprejeli zakona o čisti vodi.

Malinowski je dejal, da je danes voda tudi okrog Manhattna večinoma primerna za plavanje, razen v času po velikih neurjih in poplavah, ko je mestna kanalizacija preobremenjena in se vsa nesnaga ponovno zlije v zaliv. Zaradi tega ostrige iz newyorškega zaliva še vedno niso užitne, saj med svojim življenjem zberejo v sebi vso nesnago, ki je še vedno ni malo.

V projektu sodeluje več kot 1000 prostovoljcev, 75 restavracij, ki prispevajo školjke, in skupaj 70 srednjih šol 7700 dijakov. V Harbor School dijaki gojijo ostrige, ki jih sadijo v reciklirane školjke, te pa potem odlagajo na strateške lokacije okrog mesta za rast grebenov.

 

Več iz rubrike

aktualno

Boštjan Gorjup: »Če hočemo biti zmagovalci, moramo misliti kot zmagovalci…

Na današnji 3. redni e-seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, članom skupščine spregovoril o aktualnih izzivih financiranja slovenskega gosp…

aktualno

V Štajerskih termah gneča - mestna središča so prazna

Turistični ponudniki na Štajerskem so z uveljavitvijo turističnih bonov začeli beležiti večji obisk.

aktualno

V Goriških Brdih polno turistov - več gostov si niti ne želijo

Turistične nastanitve in lokali v Goriških Brdih so se začeli polniti že kmalu po začetku sproščanja ukrepov zaradi epidemije.

aktualno

Turisti iz držav z rdečega seznama v karanteno brez nadomestila

Danes začenja veljati zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19.

Komentarji: