Nesreča v jedrski elektrarni v Fukušimi ponovno buri duhove
Japonska 11 let po trojni nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daichi razmišlja o gradnji nove generacije jedrskih reaktorjev in ponovnem zagonu neaktivnih elektrarn, kar je pomemben premik v politiki, saj je odvisnost države od atomske energije jabolko spora v japonski politiki in seveda tudi gospodarstvu.
Predsednik vlade Fumio Kishida je dejal, da je vladni komisiji naročil, naj preuči, kako bi lahko z "jedrskimi reaktorji naslednje generacije, opremljenimi z novimi varnostnimi mehanizmi", pomagali Japonski doseči cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. Njegov svet za "zeleno preobrazbo" naj bi o tem poročal do konca leta, je dejal v sredo.
Sprememba usmeritve, ki bi lahko vključevala podaljšanje življenjske dobe obstoječih reaktorjev, je izpostavila japonski boj za zagotovitev stabilne oskrbe z energijo zaradi vojne v Ukrajini in naraščajočih stroškov energije.
Od nesreče marca 2011, ko je močan cunami uničil rezervno oskrbo z električno energijo v elektrarni Fukušima Daichi in povzročil taljenje treh od šestih reaktorjev, so bile kasnejše vlade prisiljene zmanjšati odvisnost Japonske od jedrske energije. Od takrat večina japonskih jedrskih elektrarn ne obratuje, vlada pa je izjavila, da ne bo gradila novih reaktorjev ali zamenjala starih, saj se boji nasprotovanja javnosti.
Če bodo Kishidovi načrti uresničeni, bo to pomenilo dramatično spremembo tega stališča.
"Ruski napad na Ukrajino je močno spremenil svetovno energetsko situacijo. Japonska mora upoštevati možne krizne scenarije," je dejal na srečanju o energetski politiki ta teden.
"Da bi premagali neizbežno krizo, ki bi jo povzročila pomanjkljiva oskrba z električno energijo, moramo v prihodnjih letih sprejeti vse možne ukrepe za mobilizacijo vseh možnih politik in se pripraviti na morebitne izredne razmere."
Minister za gospodarstvo in industrijo Yasutoshi Nishimura je dejal, da je "izredno pomembno, da si zagotovimo vse možnosti za preoblikovanje stabilne oskrbe z energijo za našo državo. S tega vidika bomo preučili tudi vse možnosti v zvezi z jedrsko energijo."
Kishida je priznal, da bo morala vlada pridobiti podporo javnosti, ki se je po nesreči v Fukušimi obrnila proti jedrski energiji. Uradniki menijo, da so volivci postali bolj dovzetni za jedrsko energijo zaradi naraščajočih stroškov goriva in po energetskem krču v Tokiu med nedavnim vročinskim valom. Država je močno odvisna od uvoza fosilnih goriv.
"To je prvi korak k normalizaciji japonske energetske politike," je dejal Jun Arima, profesor na podiplomski šoli za javno politiko na tokijski univerzi.
Od nesreče marca 2011, ko je močan cunami uničil rezervno oskrbo z električno energijo v elektrarni Fukušima Daichi in povzročil taljenje treh od šestih reaktorjev, so bile zaporedne vlade prisiljene zmanjšati odvisnost Japonske od jedrske energije. Od takrat večina japonskih jedrskih elektrarn ne obratuje, vlada pa je izjavila, da ne bo gradila novih reaktorjev ali zamenjala starih, saj se boji nasprotovanja javnosti.
Trenutno obratuje sedem reaktorjev, drugi trije pa so izključeni zaradi rednih varnostnih pregledov. Za več deset drugih še vedno poteka postopek ponovnega licenciranja v skladu s strožjimi varnostnimi standardi, uvedenimi po nesreči leta 2011, za katero nekateri strokovnjaki krivijo "jedrsko vas" upravljavcev, politikov in regulatorjev.
Zaradi večje vloge jedrske energije v japonski mešanici energetskih virov, bi lahko po prihodnjem poletju ponovno zagnali še sedem reaktorjev, vključno z dvema v največji jedrski elektrarni na svetu Kashiwazaki-Kariwa. Ponovni zagon elektrarne bi bil še posebej sporen, saj jo upravlja družba Tokyo Electric Power, ista družba, ki upravlja elektrarno Fukušima Daichi.
Zaradi nesreče leta 2011 so se v ozračje sprostile ogromne količine sevanja, več deset tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Nekatera območja v bližini elektrarne so še vedno prepovedana, druga pa so se šele pred kratkim ponovno odprla za prebivalce.
Japonska si je zastavila cilj, da bo proizvodnja jedrske energije leta 2030 predstavljala 20-22 % njene oskrbe z električno energijo. Pred taljenjem v Fukušimi je približno tretjino električne energije proizvedla iz jedrske energije, leta 2020 pa je ta delež znašal manj kot 5 %.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
