Nakup nepremičnin med Slovenci ostaja prioriteta

Prejšnji teden so nepremičninski posredniki po vsej državi znova lahko odprli svoja vrata, saj je začela veljati sprostitev izvajanja njihove dejavnosti. Ob ponovnem zagonu so se srečali s slabšo ponudbo na trgu nepremičnin, številni lastniki teh so namreč svoje posle v času zaprtja izpeljali kar mimo posrednikov. Zaradi dodatno zmanjšane ponudbe so se nepremičnine še podražile, nadaljuje se tudi trend zanimanja za družinske hiše na obrobju mest, ki je zaživel med prvim valom epidemije.

Medletna rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom se je leta 2020 zmanjšala, vendar se ni ustavila. Po podatkih Banke Slovenije se je obseg stanovanjskih posojil decembra povečal za dobre štiri odstotke v primerjavi z istim mesecem leta 2019, medtem pa so se potrošniška posojila gospodinjstvom zmanjšala za več kot 7,5 odstotka.


To kaže, da je kljub epidemiji in gospodarski krizi zanimanje za nakup nepremičnin v Sloveniji še vedno veliko, tudi prebivalstvo za zdaj ostaja kreditno sposobno, hkrati pa ima v bankah več kot 22 milijard evrov depozitov.
 

Kupci zaposleni v državni upravi

Ob izboljšanju epidemioloških razmer so prejšnji teden svoja vrata končno odprli nepremičninski posredniki po vsej državi in trg je znova zaživel. Spomnimo, da so zgolj v tednu pred božičnimi prazniki imele dovoljenje za opravljanje dejavnosti nepremičninskega posredovanja le družbe v regijah z boljšo epidemiološko sliko.

Med te je spadala osrednjeslovenska regija, kjer so trenutni kupci nepremičnin pogosto zaposleni v državni upravi, pove direktor nepremičninske družbe Metropola In Zoran Madon. »Kupci prihajajo pretežno iz državne uprave in paradržavnih institucij, saj so ti v bančnem smislu zdaj najboljši klienti, kar zadeva varnost zaposlitve in prejemkov. Poleg njih so vselej prisotni tudi bogatejši posamezniki, za oboje pa je značilno, da nepremičnine kupujejo za svojo rabo – nakupov za namen oddajanja turistom ali lokalni populaciji skoraj ni,« pove Madon.

V družbi Metropola In pravijo, da kupci za zdaj ostajajo zadržani pri zaključevanju transakcij, ki jih je bilo lani bistveno manj kot prejšnja leta. »Statistika leta 2020 kaže na upad transakcij. Ta je še posebej viden pri novih nepremičninah, kjer je do 60-odstoten, manj je bilo prodanih tudi rabljenih stanovanj.«
 

Slabša ponudba

Zadržanost kupcev v prvem tednu po odpravi omejitev omenja tudi Branko Potočnik, direktor družbe Insa nepremičnine, ki deluje v Mariboru. Vzrok zanjo je po njegovem pogoj negativnega testa na koronavirus, ki so ga morale priložiti stranke, kmalu zatem so se srečali še s slabšo ponudbo nepremičnin. »Sprva so nam morale stranke pokazati negativen test, po odpravi tega pogoja pa je trg vendarle bolj zaživel. Prvi teden po odprtju smo opazili, da je na trgu manj nepremičnin za prodajo, številni lastniki so jih v času omejitve naše dejavnosti namreč prodali brez posrednikov. Nastala je luknja in slabša ponudba je še dodatno spodbudila rast cen,« trenutne razmere opiše Potočnik, ki tako kot prejšnji sogovornik opaža, da je največ kupcev iz segmentov državne uprave, kjer so bili med epidemijo izplačani višji dodatki.


Z zadržanostjo kupcev so se srečali še na Obali, čeprav se je povpraševanje kljub epidemiji ohranilo, pravi Marko Balaban iz družbe Urbanistika. V zadnjem času opažajo povečano iskanje nepremičnin na slovenski obali ter delno odmikanje od ponudb na Hrvaškem. »Povpraševanje prihaja tako od lokalnih kupcev kot iz notranjosti države, sprememba pa je ta, da nekateri, ki so imeli ogledane nepremičnine na Hrvaškem, zdaj pogosteje izbirajo domače okolje,« pove Balaban.
 

Napovedi

Ves čas epidemije pa se vztrajno povečuje povpraševanje po hišah, predvsem na obrobju mest, pravijo sogovorniki. Branko Potočnik razlaga, da so ljudje med prvim valom epidemije spoznali, koliko lažje je karanteno prestajati v hiši z vrtom, in mnogi, ki živijo v stanovanjih, zdaj resno razmišljajo o hišah, pravi. Naval na družinske hiše potrjuje Marko Balaban, ki mu je lani uspelo prodati kar pol milijona evrov vredno hišo, ki je bila pred tem na trgu že pet let.

​Kako dolgo se bo obdržal trend povečanega povpraševanja po hišah, ni mogoče napovedati, tako kot tudi ne, ali se bodo cene nepremičnin vendarle nekoliko spustile, pa poudarja Zoran Madon. »Med cenami nepremičnin in kupno močjo prebivalstva vlada nesorazmerje. Vse več je pogajanja o cenah in kupci se začenjajo resno spraševati, kako dolgo te še lahko tako hitro rastejo. Prav tako ni mogoče izključiti negativnih posledic na trgu, ko se bodo enkrat iztekle državne pomoči podjetjem,« še opozarja Madon.