Nemčija: Zadnje leto delovanja jedrskih elektrarn?

Ob koncu lanskega leta so v Nemčiji ustavili proizvodnjo električne energije v treh jedrskih elektrarnah (JE). Letos obratujejo le še tri, ki jih morajo ustaviti konec leta 2022. Potem bosta delovali le še dve nemški tovarni za proizvodnjo jedrskega goriva za izvoz.

Nemške JE, ki so 31. decembra 2021 prenehale z proizvodnjo električne energije, so Brockdorf v deželi Schleswig-Holstein, Grohnde v Spodnji Saški in Blok C v bavarski jedrski elektrarni Gundremmingen. Demontaža obratov bo trajala več let.

ZDA: Brez novih rudnikov ne bo električnih vozil

Preostale delojoče nemške JE so Emsland v Spodnji Saški, Isar 2 na Bavarskem (marca 2011 je bil zaprt Blok 1) in Neckarwestheim 2 v Baden-Württembergu, kjer tako kot v JE Isar zaenkrat še deluje Blok 2, medtem ko je bil Blok 1 ustavljen v marcu 2011.

V 7. členu nemškega zakona o atomski energiji je navedeno, da bodo te tri še delujoče JE 31. decembra letos izgubile obratovalne licence in jih bo zato treba (najpozneje) na ta dan ustaviti. Vsaka od njih ima moč 1,3-1,4 gigavata, kar pomeni, da je vsaka okoli dvakrat močnejša kot NE Krško.

Nemški okoljski aktivisti praznujejo zaprtje vsake nemške JE. Proti JE Brockdorf, ki je bila zaprta konec leta 2021, so bili v času njene gradnje v začetku 1980-ih veliki protesti. Delovati je začela 1986, v letu katastrofe v Černobilu v ZSSR (zdaj Ukrajina).

V začetku 21. stoletja je Nemčija sporočila, da ne želi več proizvajati jedrske energije, in izdelala je časovni načrt zaprtja JE. Takrat je bila nemška zvezna vlada sestavljena iz koalicije socialnih demokratov in zelenih, zvezni kancler pa je bil Gerhard Schröder (1998-2005). Na volitvah leta 2005 je največ glasov prejela konservativna stranka CDU/CSU in zvezna kanclerka je postala Angela Merkel. Merklova je bila predsednica nemške vlade do leta 2021; najprej v koaliciji s socialnimi demokrati (2005–2009), nato s svobodni demokrati (2009–2013) in nazadnje ponovno s socialdemokrati (2013–2021). Njeni prvi dve vladi nista povsem nasprotovali izstopu Nemčije iz jedrske energije, sta pa (zlasti na začetku koalicije CDU/CSU s svobodni demokrati okoli leta 2010) poskušali podaljšati roke za zaprtje JE. Po katastrofi v Fukušimi na Japonskem leta 2011 se je nemška vlada končno odločila zapreti JE do konca leta 2022. Nekaj ​​dni po nesreči v Fukušimi se je zvezni parlament z veliko večino odločil opustiti jedrsko energijo in poleti 2011 spremenil nemški Atomski zakon.

Foto: Leon Vidic/Delo

Bo z zaprtjem JE na voljo dovolj električne energije?

JE ni enostavno zapreti, pri čemer ne gre le za tehnični vidik. Pred kratkim so generalni direktorji več nemških koncernov zahtevali podaljšanje dela preostalih JE. Glavni argument je, da Nemčija ne bo imela dovolj električne energije, še posebej po letu 2038, ko bi morala zapreti vse domače elektrarne na premog. Po drugi strani pa je tudi veliko strokovnjakov, ki pravijo, da Nemčija lahko nadomesti zapiranje JE in elektrarn na premog – če bo še naprej gradila zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, distribucijskega omrežja in sistema za shranjevanje energije.

Tudi avstrijska državna politika - tako kot tudi nekatere druge članice Evropske unije - popolnoma zavrača jedrsko energijo. Obstajajo pa tudi nasprotna stališča. Francija in Poljska namreč načrtujeta gradnjo novih JE.

Spletno nakupovanje poglablja okoljsko problematiko

Velik spor, ki je v zadnjih mesecih aktualen, je nastal v zvezi s tako imenovano EU taksonomsko uredbo, kategorizacijo energetskih virov, ki je eden od temeljnih stebrov politike doseganja ogljične nevtralnosti. Konec leta 2021 je postalo jasno, da namerava Evropska komisija – pod določenimi pogoji – razvrstiti energijo iz JE pa tudi zemeljski plin v podnebju prijazne vire energije. Ti pogoji so med drugim, da JE gradijo po najnovejših tehničnih standardih in najkasneje do leta 2050 izdelajo konkreten načrt trajne rešitve za skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov v vsaki novi JE.

Takšen osnutek uredbe je sprožil ostre odzive nemških in avstrijskih zveznih ministrov za okolje, obeh iz stranke Zelenih - avstrijska ministrica je Leonore Gewessler, nemška Steffi Lemke, ostro pa se je odzval tudi Robert Habeck, nemški zvezni minister za podnebje. V začetku tega leta so izjavili, da je osnutek uredbe komisije EU čez noč povzročil 'greenwashing' jedrske energije in plina ter ju s tem predstavil kot trajnostna vira energije, čeprav to nista. Avstrijska politika zavrača jedrsko energijo glasneje kot nemška. V Nemčiji so zeleni v koaliciji s socialnimi demokrati in svobodni demokrati. Zdi se, da zvezni kancler, socialdemokrat Olaf Scholz, ni proti temu, da se zemeljski plin in jedrska energija izjemoma obravnavata kot drugi trajnostni viri energije. Nemški zeleni si zaradi tega očitno ne želijo konflikta v zvezni koaliciji. Zadnja beseda na to temo še ni bila podana.