Nemčija: Vpliv države na število smrtnih žrtev v cestnem prometu
Lansko število žrtev na nemških cestah je najnižje v skoraj sedmih desetletjih, od leta 1953, ko so to začeli statistično spremljati.
Odpri galerijo
Zaradi pandemije covida-19 je bilo leta 2020 na nemških cestah precej manj prometa, posledično pa se je zmanjšalo število nesreč in žrtev. Končni podatki, ki jih je julija objavil Zvezni statistični urad Nemčije, kažejo, da je bilo leta 2020 na cestah v državi smrtno ponesrečenih 2719 ljudi. To sicer ni malo, je pa 327 ljudi (10,7 odstotka) manj, kot leta 2019. Hkrati se je število poškodovanih v prometnih nesrečah zmanjšalo za 14,8 odstotka, na 327.500.
Leta 2020 je sicer na ta način življenje izgubilo skoraj sedem-osem ljudi vsak dan. Največ (43 odstotkov) jih je umrlo v osebnem vozilu, 18,4 odstotka pa na motornem kolesu/mopedu. Tretji največji delež umrlih so kolesarji (15,7 odstotka), 13,8 odstotka vseh mrtvih pa so pešci.
V naseljih pa je največ pešcev in kolesarjev, ki se v absolutnih številkah tam dvakrat več smrtno ponesrečijo kot vozniki ali potniki v osebnih vozilih znotraj naselij. Poletni meseci so najbolj pogubni za kolesarje, saj se takrat večinoma vozijo. V zadnjih letih se kolesarska sezona nenehno podaljšuje in vedno več ljudi kolesari v službo ali šolo. Zato je število nesreč kolesarjev ob delavnikih zdaj večje kot število nesreč s smrtnim izidom ob vikendih in praznikih.
Po drugi strani pa število nesreč ljudi na motornih kolesih/rolerjih poskočilo v nedelovnih dneh, zlasti v tistih z lepim vremenom, tudi v obdobju od aprila do oktobra. Nekateri prazniki v Nemčiji so na splošno zelo tvegani dnevi v cestnem prometu, na primer 1. januar, nič manj tudi vnebohod, štirideset dni po veliki noči.
Če pogledamo krivuljo, ki prikazuje število smrtno ponesrečenih v cestnem prometu v Nemčiji od leta 1953 do 2020, vidimo, da je ta številka leta 1953 kazala na 12.630. To je skoraj petkrat več kot lani - ko je bilo skupno število registriranih avtomobilov in motociklov dobrih 23-krat večje kot leta 1953 - in število tovornjakov približno sedemkrat večje. Skupno število prevoženih kilometrov z motornimi vozili v Nemčiji je bilo lani dobrih 35-krat večje, kot leta 1953. Zato je bila smrtna nevarnost, izmerjena na tisoč kilometrov prevoženih z motornim vozilom, leta 1953 približno 175-krat večja, kot lani. Toliko o »dobrih starih časih«, ko je bila »kakovost izdelkov boljša kot danes«, kar večkrat slišimo.
Od leta 1970 do lani, je, razen redkih izjem, število smrtno ponesrečenih na nemških cestah nenehno upadalo. Leto 1970 je bilo rekordno slabo: 21.330 mrtvih. V naslednjih dveh letih je bilo število nekoliko nižje (v obeh letih manj kot 21.000), nato pa se je v naslednjih 13 let, do leta 1985, več kot prepolovilo. Medtem je država z zakonom predpisala nošenje čelad za motoriste (1980) in obvezno uporabo varnostnega pasu (1984).
Po letu 1989, ko je bilo število smrtnih žrtev na (zahodno)nemških cestah nekaj manj kot 9800, je to število naraščalo do leta 1991, ko je bilo okoli 11.300 umrlih na cestah. Po združitvi Zahodne z Vzhodno Nemčijo se je prebivalstvo povečalo za četrtino, v državi je bilo naenkrat več motornih vozil, veliko več skupno prevoženih kilometrov po cestah - in nekaj več nesreč.
V zadnjih treh desetletjih število mrtvih skoraj vsako leto pade zaradi bolj opremljenih, varnejših, boljših avtomobilov, cest, zdravstvenih storitev in drugih dejavnikov. Ta trend upadanja je država pospešila s svojimi predpisi, kot je bil tisti iz 1998, po katerem je največja dovoljena količina alkohola v krvi zmanjšana z 0,8 na 0,5 promila.
Leta 2020 je sicer na ta način življenje izgubilo skoraj sedem-osem ljudi vsak dan. Največ (43 odstotkov) jih je umrlo v osebnem vozilu, 18,4 odstotka pa na motornem kolesu/mopedu. Tretji največji delež umrlih so kolesarji (15,7 odstotka), 13,8 odstotka vseh mrtvih pa so pešci.
Levji delež prometnih nesreč v Nemčiji, skoraj 70 odstotkov, se zgodi v naseljih, vendar največ ljudi (skoraj 59 odstotkov) umre zaradi nesreč na regionalnih cestah; v naseljih se na cestah smrtno ponesreči manj kot 30 odstotkov, na avtocestah pa nekaj manj kot 12 odstotkov vseh. Regionalne ceste so najbolj tvegane, ker ljudje vozijo hitreje kot v naseljih in nimajo dobrega pregleda dogajanj; regionalne ceste niso široke, označene in zaščitene z ograjami kot avtoceste; prehitevanje je veliko bolj tvegano kot na avtocestah; na regionalnih cestah so tvegana tudi križišča, drevesa in jarki itd.
V naseljih pa je največ pešcev in kolesarjev, ki se v absolutnih številkah tam dvakrat več smrtno ponesrečijo kot vozniki ali potniki v osebnih vozilih znotraj naselij. Poletni meseci so najbolj pogubni za kolesarje, saj se takrat večinoma vozijo. V zadnjih letih se kolesarska sezona nenehno podaljšuje in vedno več ljudi kolesari v službo ali šolo. Zato je število nesreč kolesarjev ob delavnikih zdaj večje kot število nesreč s smrtnim izidom ob vikendih in praznikih.
Po drugi strani pa število nesreč ljudi na motornih kolesih/rolerjih poskočilo v nedelovnih dneh, zlasti v tistih z lepim vremenom, tudi v obdobju od aprila do oktobra. Nekateri prazniki v Nemčiji so na splošno zelo tvegani dnevi v cestnem prometu, na primer 1. januar, nič manj tudi vnebohod, štirideset dni po veliki noči.
»Dobri stari časi«
Če pogledamo krivuljo, ki prikazuje število smrtno ponesrečenih v cestnem prometu v Nemčiji od leta 1953 do 2020, vidimo, da je ta številka leta 1953 kazala na 12.630. To je skoraj petkrat več kot lani - ko je bilo skupno število registriranih avtomobilov in motociklov dobrih 23-krat večje kot leta 1953 - in število tovornjakov približno sedemkrat večje. Skupno število prevoženih kilometrov z motornimi vozili v Nemčiji je bilo lani dobrih 35-krat večje, kot leta 1953. Zato je bila smrtna nevarnost, izmerjena na tisoč kilometrov prevoženih z motornim vozilom, leta 1953 približno 175-krat večja, kot lani. Toliko o »dobrih starih časih«, ko je bila »kakovost izdelkov boljša kot danes«, kar večkrat slišimo.
Število smrtnih žrtev na (zahodno)nemških cestah se je skoraj vsako leto povečalo od leta 1953 do 1970. To je bil čas zahodnonemškega »gospodarskega čudeža«, velike gospodarske rasti, pomanjkanja delovne sile, priseljevanja številnih gastarbajterjev - in močnega porasta števila osebnih avtomobilov. V tem obdobju je bilo nekaj let stagnirajočega in celo upadajočega števila smrtnih žrtev na cestah. Leta 1958 je bil zabeležen največji padec, za skoraj tisoč, 14.880, na 13.890. To lahko v veliki meri pripišemo predpisu iz leta 1957, ki je omejil maksimalno hitrost vozil v naseljih na 50 km/h.
Od leta 1970 do lani, je, razen redkih izjem, število smrtno ponesrečenih na nemških cestah nenehno upadalo. Leto 1970 je bilo rekordno slabo: 21.330 mrtvih. V naslednjih dveh letih je bilo število nekoliko nižje (v obeh letih manj kot 21.000), nato pa se je v naslednjih 13 let, do leta 1985, več kot prepolovilo. Medtem je država z zakonom predpisala nošenje čelad za motoriste (1980) in obvezno uporabo varnostnega pasu (1984).
Po letu 1989, ko je bilo število smrtnih žrtev na (zahodno)nemških cestah nekaj manj kot 9800, je to število naraščalo do leta 1991, ko je bilo okoli 11.300 umrlih na cestah. Po združitvi Zahodne z Vzhodno Nemčijo se je prebivalstvo povečalo za četrtino, v državi je bilo naenkrat več motornih vozil, veliko več skupno prevoženih kilometrov po cestah - in nekaj več nesreč.
V zadnjih treh desetletjih število mrtvih skoraj vsako leto pade zaradi bolj opremljenih, varnejših, boljših avtomobilov, cest, zdravstvenih storitev in drugih dejavnikov. Ta trend upadanja je država pospešila s svojimi predpisi, kot je bil tisti iz 1998, po katerem je največja dovoljena količina alkohola v krvi zmanjšana z 0,8 na 0,5 promila.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese