Nekateri na čakanju, drugi pretirano obremenjeni

V izogib izravnavi konjunkturnega nihanja in masovnega odpuščanja, je bilo v Nemčiji omogočeno krajšanje delovnega časa enega ali več zaposlenih, ter v zvezi s tem izplačevanje sorazmerno nižjih plač. Ukrepe je bilo mogoče uveljavljati že pred nastankom korona krize, ko pa je kriza nastopila, so se pogoji za uvedbo skrajšanega delovnega časa še poenostavili, so na nemško prakso znova opozorili  na Slovensko-nemški gospodarski zbornici (AHK Slovenija). 

 »Podatki iz najnovejše raziskave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) so zaskrbljujoči. Več kot 80% anketiranih podjetij pričakuje, da se bo njihov položaj v naslednjih 12 mesecih znatno poslabšal, nad 90% pa, da se bo bistveno poslabšal gospodarski razvoj. Kot je pokazala raziskava, je več kot 80% podjetij zmanjšalo svoja vlaganja in zaposlovanje. Največje težave podjetja vidijo v likvidnostnih omejitvah, sledi odpoved naročil in omejitve potovanj. Več kot polovico anketiranih podjetij ima tudi težave v dobavni verigi,« je dejala Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

V AHK Slovenija menijo, da so bili doslej sprejeti ukrepi Vlade RS za preprečevanje posledic epidemije koronavirusa korak v pravo smer,  da je sedah potrebno reagirati hitro, da se prepreči zaustavitev delovanja podjetij. V ta namen so odločevalcem ponovno podali še podrobnejši predlog za uvedbo krajšega delovnega časa v Sloveniji (nemško Kurzarbeit), po vzoru nemško govorečih držav.

Predlog po vzrou Nemčije
 
 

• Uvedba sistema dodatka za krajši delovni čas za vsaj 12 mesecev
• Uvedba tako imenovanih koronskih posojil s stoodstotno državno garancijo in premostitvenih posojil

 
Zadevna podjetja morajo imeti možnost hitrega pridobivanja svežega denarja za premagovanje njihovega akutnega pomanjkanja likvidnosti - obljubiti jim je treba, da bodo zaposlene lahko poslali na krajši delovni čas in jih nato ponovno spet polno zaposlili, ko se proizvodnja in poslovanje ponovno začnejo, menijo v AHK.
 
»Sistem dela s krajšim delovnim časom ima v Nemčiji dolgo tradicijo in je podjetjem pomagal, da se v vsaki krizi hitro in nebirokratsko izpravijo iz nedolžne situacije. Sistem močno podpirajo sindikati v Nemčiji, saj se zmanjšujejo stroški osebja, hkrati pa se ohranjajo delovna mesta,« Gertrud Rantzen, predsednica AHK Slovenija.

Nemčija uvedla ukrep že lani zaradi prihajajoče recesije
 
Katja Stadler, vodja oddelka pravo in davki pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici pa pravi, da je »Nemčija že lansko jesen zaradi prihajajoče recesije pripravila program krajšega delovnega časa (nemško Kurzarbeit), po vzoru krize iz 2009, in sicer v izogib masovnim odpuščanjem. Ker se zavedajo daljnoročnosti vplivov korona krize, so prvotni predlog - možnost do 12 mesecev, podlajšali na 24 mesecev. Podjetja lahko uvedejo ukrep, ko 10% zaposlenim ne morejo zagotavljati 90% dela (pred korono je bila ta zahteva 30% zaposlenim).«
 
Za delo, ki ga je delavec dejansko opravljal (in sicer se meri po urah), delodajalec izplača plačo po obstoječi pogodbi. Izplačilo izpadlega dela pa prevzame Agencija za delo: 60% izpadle neto plače za krajši delovni čas.


 
Primer: Ob predpostavki da delavec dela 50% delovnega časa to pomeni: 100 % izplačilo s strani delodajalca za 50% oddelanega dela, za preostali del pa 60% plače s strani Agencije za delo.Socialni prispevki so v celoti povrnjeni s strani Agencije za delo. Dohodnina pa se odvede samo od dela plače, za katero delavec dejansko dela (ob primeru zgoraj: torej dohodnina od 50% plače. Zahtevki se vlagajo mesečno z dokazili.

Kako je pri nas?
 
Kot izpostavlja Katja Stadler, AHK Slovenija, je »po starem zakonu potrebno odpovedati pogodbo, skleniti novo za skrajšani delovni čas, narediti odjavo na zavodu ter novo prijavo- socialne pravice se tako skrajšajo (pokojnina, regres, dopust), kar je nedopustno. Dejstvo je, da velika večina podjetij ne bo potrebovala vseh delavcev za 100% zaposlitev. Nesmiselno je, da so nekateri na čakanju, nekateri pa opravljajo delo 100%. Potrebno je gledati daljnoročno, kriza bo pustila posledice dlje kot do konca meseca maja.«
 
Po poročanju medija Spiegel Online je bilo marca v Nemčiji poslanih na skrajšano delo 470.000 delavcev, toliko jih je bilo uradno najavljenih pri Agenciji na delo. Predvideva se celo, da je vseh delavcev, ki so na skrajšanem delovnem času, okoli 650.000.  Za primerjavo: v času gospodarske krize leta 2009 jih je bilo na skrajšanem času mesečno največ 23.000! Pričakovati je, da bo skrajšano delo uvedla četrtina nemških podjetij s področja industrije.