Naložbe v upravljanju SDH dosegle šestodstotni donos

Upravljanje državnega premoženja je lani dalo najvišje dividende. Priliv iz družb v državni lasti se je v zadnjih petih letih skoraj podvojil, donosnost pa presegla marsikateri sklad z bolj tveganimi naložbami. Bo to dovolj, da politika opusti ideje o novih modelih upravljanja?
Fotografija: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Uroš Hočevar

Država in SDH sta letos skupaj prejela za 257 milijonov evrov dividend, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Skupaj z naložbami Kapitalske družbe (Kad) je bilo dividend za okoli 280 milijonov evrov. Donosnost na kapital portfelja naložb države in SDH je lani dosegla šest odstotkov, kar se je, kot je ob današnji predstavitvi rezultatov upravljanja državnega premoženja dejal predsednik vlade Miro Cerar, zgodilo prvič v zgodovini. Ob doseženi donosnosti ni mogoče zanemariti, da dve tretjini vseh naložb predstavljajo strateške naložbe, pri katerih je treba poleg gospodarskih izpolnjevati tudi strateške cilje.

Z rezultati upravljanja državnega premoženja je zelo zadovoljen tudi dr. Dušan Mramor, nekdanji minister za finance, ki je pripravil predlog strategije upravljanja državnega premoženja. Prepričan je, da je izboljšanje upravljanja državnega premoženja zelo pripomoglo tudi k izhodu iz krize, hkrati pa poudarja, da ne gre le za neposredni učinek, ki se kaže v izplačanih dividendah, ampak tudi za posredne učinke strateških in infrastrukturnih družb, ki precej vplivajo na to, v kakšnem okolju delujejo druga podjetja, tudi izvozniki. »Osnovni namen, to je, da se izboljša korporativno upravljanje, je dosežen,« je dejal Mramor, ki pa je manj zadovoljen s tem, da leto dni po sprejetju strategije niso opravili predvidene analize, ob kateri bi razmislili o posameznih naložbah in njihovi uvrstitvi med strateške, portfeljske in pomembne.

SDH je lani upravljal za 10,4 milijarde evrov premoženja, v naložbah, ki so razdeljene v štiri stebre - energetiko, promet, finance in gospodarstvo -, pa je več kot 80.000 zaposlenih. Te družbe predstavljajo kar 23 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Družbe, ki jih upravlja SDH, so po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman pomembni zaposlovalci, vlagatelji in tudi sicer pomembni akterji na trgu. Pomembni so tudi za konsolidacijo javnih financ, kjer sta se kot najpomembnejši tokrat izkazali obe sanirani banki, NLB in Abanka. Obe skupaj sta prispevali 133 milijonov evrov dividend, kar je več kot polovica vseh dividend države, ki je lani prejela za 211 milijonov evrov dividend oziroma 48 odstotkov več kot leto prej. SDH je od svojih naložb prejela še 46 milijonov evrov ali 4,8 odstotka več kot lani. V državni proračun sta poleg obeh bank največ prispevala še Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, k SDH pa poleg Zavarovalnice Triglav še Krka, Petrol in Pozavarovalnica Sava.

Večina omenjenih podjetij sodi v steber finančnih naložb, katerih donosnost se je lani v primerjavi z letom prej povečala za tri odstotne točke na 8,9 odstotka. Tudi letos bo ta sektor, kot kaže, najbolj presenetil. Če so načrtovali, da bo dosegel sedemodstotno donosnost, bo ta skladno z oceno kar 9,1-odstotna, rast pa pričakujejo v SDH tako v bankah kot zavarovalnicah.

Več na Delo.si

Več iz rubrike