Največ odpadkov na prebivalca v Izoli, najmanj v Osilnici

Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v občini Izola, in sicer 855 kilogramov na prebivalca, najmanj pa v občini Osilnica - 223 kilogramov na prebivalca, medtem ko je slovensko povprečje 476 kilogramov.

Po najnovejših dostopnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki se nanašajo na leto 2016, so poleg Izole občine z največjo količino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca še Trzin z 800 kilogrami, Bled s 742 kilogrami, Cerklje na Gorenjskem s 725 kilogrami in Jezersko s 709 kilogrami na prebivalca.

Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca pa je ob Osilnici nastalo še v Zavrču z 245 in Cirkulanah z 254 kilogrami na prebivalca. Pod mejo 300 kilogramov odpadkov na prebivalca so bili še v občinah Kobilje, Juršinci, Gorenja vas - Poljane, Gornji Petrovci, Šalovci, Destrnik, Kuzma, Sveti Tomaž, Rogašovci, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah in Videm.

Slovenci več kot polovico komunalnih odpadkov ločimo 

Po podatkih iz publikacije Regije v številkah 2018 je največ komunalnih odpadkov na prebivalca v letu 2016 nastalo v obalno-kraški statistični regiji, in sicer 577 kilogramov, kar je za 101 kilogram več od slovenskega povprečja, najmanj pa v zasavski statistični regiji s 329 kilogrami na prebivalca.

Ločeno so največ komunalnih odpadkov zbrali v gorenjski regiji, in sicer 74 odstotkov, in v podravski statistični regiji 71 odstotkov. Slovensko povprečje kaže, da je bilo leta 2016 ločeno zbranih 67 odstotkov komunalnih odpadkov.

Komunalni odpadki sicer predstavljajo manj kot 18 odstotkov vseh odpadkov, več kot 82 odstotkov je namreč odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od tega približno dva odstotka nevarnih odpadkov. Tretjina vseh odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji je nastala v osrednjeslovenski regiji.

Gorenjci, največji porabniki pitne vode

Med okoljske kazalnike spada tudi poraba pitne vode. Leta 2016 je bilo največ vode na prebivalca dobavljene gospodinjstvom na Gorenjskem, in sicer 45 kubičnih metrov, najmanj pa gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot prvim. Največ odpadne vode, kar 97 odstotkov, so pred izpustom iz javne kanalizacije prečistili v zasavski regiji, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 31 odstotkov.

Med tekočimi izdatki so varstvu okolja namenili največji delež v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 32 odstotkov, ter v podravski statistični regiji - 17 odstotkov. Od vseh investicij v varstvo okolja sta bili v 2016 skoraj dve tretjini namenjeni posavski in osrednjeslovenski regiji.