Najprej naj e-vinjete uvedejo po Evropi, potem jih bomo tudi v Sloveniji
Za Slovenijo so dovolj dobre le preverjene rešitve; e-cestninjenje za osebna vozila si Slovenci tako lahko obetamo, ko jih bodo uvedle velike države.

Odpri galerijo
E-cestninjenja bi se najprej morale lotiti velike evropske države, predvsem Nemčija, Avstrija in Italija, šele potem bi ga bilo smiselno uvesti v Sloveniji. Foto: Roman Šipić/Delo
V švicarskem parlamentu se bo v kratkem pojavil tudi predlog zakona, ki bi voznikom švicarskih avtocest omogočal izbiro med običajno, na vetrobransko steklo nalepljeno vinjeto, in uporabo e-vinjete, ki bi bila preko mobilne aplikacije vezana na registrsko tablico lastnika. Obe vinjeti bi imeli isto ceno, kar pomeni za letno uporabo v Švici odštetih 36 evrov. Pa Slovenija, bi lahko imeli tudi mi e-vinjete?
V družbi Dars pojasnjujejo, da so premišljeni uvedbi elektronskih vinjet tudi sami naklonjeni, a opozarjajo, da je nujna predhodna preveritev ekonomske in tehnične učinkovitosti, saj je primarni namen cestninjenja povračilo stroškov (izgradnje, financiranja, obnov, vzdrževanja in obratovanja) cestninskih cest. »Prednosti in slabosti e-vinjete za Slovenijo preučujemo in se osredotočamo na način, kako bi bilo možno izvajati učinkovit cestninski nadzor,« pove predstavnik družbe Dars Marjan Koler.
V Sloveniji, tako pravijo na Darsu, veljajo drugačne zakonitosti kot v Avstriji, Švici, na Češkem … razlike so predvsem zaradi krajšega cestninskega omrežja in nadpovprečnega deleža tranzitnih uporabnikov, ki za vožnjo po naših avtocestah kupujejo predvsem tedenske vinjete. »Lani smo jih prodali okoli 4,8 milijonov, vseh vinjet pa skoraj 7,3 milijonov. Če pogledamo le iz vidika logistike, bi bilo zelo težko in tudi zelo drago toliko vozil opremiti z elektronsko tablico, ki bi omogočala elektronsko cestninjenje za vse,« še pove Koler in doda, da bo odločitev glede uvedbe e-vinjete morala biti dogovorjena z Ministrstvom za infrastrukturo, kjer takšnemu načinu cestninjenja prav tako ne nasprotujejo, menijo pa, da je pri morebitni uvedbi potrebna določena stopnja previdnosti.
V družbi Dars se tako zanašajo na že preizkušene možnosti ostalih držav, kar pomeni, da bi se morale projekta e-cestninjenja po njihovem mnenju najprej lotiti velike evropske države, predvsem Nemčija, Avstrija in Italija, šele ko bi bil ta sistem enoten po Evropi, pa bi ga bilo smiselno uvesti v Sloveniji.
V družbi Dars pojasnjujejo, da so premišljeni uvedbi elektronskih vinjet tudi sami naklonjeni, a opozarjajo, da je nujna predhodna preveritev ekonomske in tehnične učinkovitosti, saj je primarni namen cestninjenja povračilo stroškov (izgradnje, financiranja, obnov, vzdrževanja in obratovanja) cestninskih cest. »Prednosti in slabosti e-vinjete za Slovenijo preučujemo in se osredotočamo na način, kako bi bilo možno izvajati učinkovit cestninski nadzor,« pove predstavnik družbe Dars Marjan Koler.
V Sloveniji, tako pravijo na Darsu, veljajo drugačne zakonitosti kot v Avstriji, Švici, na Češkem … razlike so predvsem zaradi krajšega cestninskega omrežja in nadpovprečnega deleža tranzitnih uporabnikov, ki za vožnjo po naših avtocestah kupujejo predvsem tedenske vinjete. »Lani smo jih prodali okoli 4,8 milijonov, vseh vinjet pa skoraj 7,3 milijonov. Če pogledamo le iz vidika logistike, bi bilo zelo težko in tudi zelo drago toliko vozil opremiti z elektronsko tablico, ki bi omogočala elektronsko cestninjenje za vse,« še pove Koler in doda, da bo odločitev glede uvedbe e-vinjete morala biti dogovorjena z Ministrstvom za infrastrukturo, kjer takšnemu načinu cestninjenja prav tako ne nasprotujejo, menijo pa, da je pri morebitni uvedbi potrebna določena stopnja previdnosti.
Zakon o cestninjenju opredeljuje, da je vinjeta »nalepka« odkar smo jih v Sloveniji uvedli. Za uporabo slovenskih avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa je vinjeta kot nalepka obvezna od 1. julija 2008.
V družbi Dars se tako zanašajo na že preizkušene možnosti ostalih držav, kar pomeni, da bi se morale projekta e-cestninjenja po njihovem mnenju najprej lotiti velike evropske države, predvsem Nemčija, Avstrija in Italija, šele ko bi bil ta sistem enoten po Evropi, pa bi ga bilo smiselno uvesti v Sloveniji.
Več iz rubrike
Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom
ZDA so postale največje dobaviteljice utekočinjenega plina, na trgu pa ne bi tekmovale z ruskimi dobavami.
Gozdarske prikolice – zanesljivost in moč za profesionalno rabo
Vsakdo, ki se ukvarja z gozdarstvom ali pa je lastnik gozda, ve, da so gozdarske prikolice nepogrešljive.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
Bayerjeva najdražja napaka v zgodovini podjetja
AKTUALNO
Trump je pri napadu na vladavino prava »izjemno hiter in prizadeven«
AKTUALNO