Na srečanju Mira Cerarja in Jean-Clauda Junckerja ni bilo preboja glede NLB

»Slovenski predlog je v duhu zavez,« je pojasnil Cerar. V skladu z njim bi NLB plačala predvidoma okoli 360 milijonov evrov kot nadomestilo za odprodajo banke ali njenih hčera na Balkanu. S tem denarjem bi se financirali projekti za podjetja.

Cerar je prepričan, da predlog vodi do enakega cilja kot same zaveze, a brez privatizacije NLB. Slovenija se sklicuje na bistveno spremenjene okoliščine − tveganje s hrvaškimi varčevalci v višini 400 milijonov evrov. Na zadevo nima vpliva, saj da sosednja Hrvaška ne spoštuje mednarodnega prava.

Nova rešitev do konca novembra?

Nadomestni ukrepi naj bi po Cerarjevih besedah med drugim zagotovili, da NLB ne bo imela nesprejemljive prednosti na trgu.

Cerar je opozoril, da je Slovenija doslej izpolnila vse zaveze, ki izhajajo iz sanacije bank pred štirimi leti, pa tudi da je tuji svetovalec za razpršeno prodajo (IPO) podal nasprotujoče si ocene o vplivu vprašanja varčevalcev na ceno banke.

»Ne bom privolil v še eno oškodovanje davkoplačevalcev,« je povedal Cerar. Pogajanja o konkretnih predlogih sicer še trajajo. Je pa rok za novo rešitev konec novembra. Dotlej mora biti v primeru neizpolnitve zaveze o prodaji imenovan zaupnik za prodajo balkanskih podružnic banke. Evropska komisija sicer še vedno vztraja pri takšni ali drugačni privatizaciji NLB.

Glede arbitraže Cerar pričakuje bolj konkretno pomoč Bruslju za izvrševanje arbitražne razsodbe. Hrvaška bo po njegovih kršila mednarodno in evropsko pravo, če je ne bo izvajala po izteku roka konec decembra. Zato Slovenija pričakuje pomoč Bruslja že v prihodnjih tednih.

Pri Junckerju sicer ni bilo povezovanja arbitraže in zavez glede NLB z vidika vladavine prava. Ti dve zadevi po Cerarjevih besedah že tako nista povezani.

Več na Delo.si