Na ministrstvih se šopirijo v prevelikih pisarnah, javni denar pa puhti

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti ravnanje vlade in ministrstev z nepremičninami, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje, v letu 2014 in v prvih devetih mesecih leta 2015. V reviziji so se omejili na nepremičnine, ki jih vlada in ministrstva potrebujejo za svoje delovanje, na službena stanovanja in počitniške kapacitete države.

Ocena je jasna, vlada in ministrstva so pri gospodarjenju s svojimi nepremičninami neučinkoviti. Z bolj učinkovitim ravnanjem oziroma z upoštevanjem lastnih normativov glede velikosti poslovnih prostorov na delovno mesto bi vsako leto lahko prihranili za najmanj 7,6 milijona evrov iz državnega proračuna, opozarjajo revizorji državnega proračuna.

Glede strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki je bila sprejeta v letu 2009, revizija ugotavlja, da nima določenega obdobja, za katero naj bi veljala. Zato ni mogoče spremljati uresničevanja ciljev iz strategije oziroma na podlagi strategije ni mogoče določiti rokov za doseganje posebnih in izvedbenih ciljev.

Cilji v strategiji se pretežno nanašajo na določanje načina delovanja pri ravnanju z nepremičninami, manjkajo pa cilji, ki bi izražali pričakovane dolgoročne učinke – vplive oziroma prihodnje stanje na tem področju. 

Pri preverjanju učinkovitosti ravnanja z nepremičninami je računsko sodišče posebno pozornost namenilo primerjalni analizi površine poslovnih prostorov na delovno mesto kot kazalniku učinkovitosti.

Ministrstva imajo za vsako načrtovano delovno mesto povprečno v uporabi 29 kvadratnih metrov, za zasedeno delovno mesto skupaj s projektnimi zaposlitvami pa 27 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. To je sedem kvadratnih metrov (32 odstotkov) oziroma pet kvadratnih metrov (23 odstotkov) več od površine, ki je za delovno mesto predvidena v veljavnih vladnih normativih.

Vsa ministrstva skupaj imajo glede na normative za najmanj 79.917 kvadratnih metrov preveliko površino poslovnih prostorov. Za presežne površine poslovnih prostorov znašajo povprečni letni stroški 8,2 milijona evrov. Računsko sodišče je ocenilo, da bi bilo lahko v državnem proračunu vsako leto prihranjeno vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5.728.451 evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala obstoječe normative.

V lasti države je tudi najmanj 63.094 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki jih ne uporablja nihče. Zaradi teh nepremičnin nastajajo stroški vzdrževanja, hkrati pa jim tudi pada vrednost. Samo zaradi zmanjševanja vrednosti je vsako leto za dobrih 1,8 milijona evrov stroškov. Skupaj ima torej država vsako leto za najmanj 7.621.271 evrov stroškov zaradi presežnih poslovnih prostorov, kar pomeni, da bi državni proračun vsako leto lahko realiziral prihranke v tej vrednosti.

Računsko sodišče je od ministrstva za javno upravo zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti.