Na internetu vedno več nevarnosti kot so agresivne zlorabe

Ob dnevu interneta, ki ga obeležujemo danes 17.maja, Inštitut Mediana poroča o pomembnosti tehnologije ter nevarnostih, s katerimi se soočamo na spletu.
Fotografija: Na globalnem nivoju je neželeno elektronsko pošto od podjetij, s katerimi predhodno niso imeli kontakta, že prejelo 41 % vprašanih. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Na globalnem nivoju je neželeno elektronsko pošto od podjetij, s katerimi predhodno niso imeli kontakta, že prejelo 41 % vprašanih. Foto: Shutterstock

Konec leta 2021 je WIN International, vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja, v sodelovanju z Inštitutom Mediana raziskovalo stališča in prepričanja več kot 33 tisoč ljudi iz 39 držav sveta. Raziskava analizira stališča in mnenja, povezana z vlogo tehnologije v naših življenjih in varovanjem naših osebnih podatkov.

Kako pomembna je tehnologija v vašem življenju? Prikazujemo % pomembna + zelo pomembna. Vir: Mediana
Kako pomembna je tehnologija v vašem življenju? Prikazujemo % pomembna + zelo pomembna. Vir: Mediana

Tehnologija v naših življenjih seveda postaja vedno bolj pomembna. Na globalnem nivoju se kar 76 % vprašanih strinja, da je tehnologija v njihovih življenjih pomembna ali zelo pomembna. Ta delež je malenkost manjši v Evropi (72 %) in v Sloveniji (69 %), višji pa na Hrvaškem (82 %) ter izredno visok v Srbiji (95 %).

Najbolj agresivne oblike zlorab (razkritje osebnih podatkov, vdor v račun pošte ali zlorabo bančnega računa ali kartice) je na globalnem nivoju že doživelo 34 % vprašanih. Foto: Shutterstock
Najbolj agresivne oblike zlorab (razkritje osebnih podatkov, vdor v račun pošte ali zlorabo bančnega računa ali kartice) je na globalnem nivoju že doživelo 34 % vprašanih. Foto: Shutterstock

Nevarnosti, ki pretijo uporabnikom spleta, ni malo in rezultati raziskave kažejo izredno visoke deleže tistih, ki so na spletu že doživeli bolj ali manj agresivne zlorabe. Na globalnem nivoju je neželeno elektronsko pošto od podjetij, s katerimi predhodno niso imeli kontakta, že prejelo 41 % vprašanih. 31 % jih je pritrdilo, da so doživeli poizkus phishinga (prejemanje goljufive elektronske pošte z zahtevami po osebnih informacijah, kot na primer podatkih bančnega računa), 12 % jih je bilo žrtev razkritja osebnih podatkov, po 11 % pa jih je doživeli vdor v elektronsko pošto ali zlorabo bančnega računa oziroma kreditne kartice.

Ali ste že doživeli kaj od sledečega… Več možnih odgovorov. Vir: Mediana
Ali ste že doživeli kaj od sledečega… Več možnih odgovorov. Vir: Mediana

Deleža manj agresivnih oblik sta še precej višja za Evropo, pa tudi Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Neželeno elektronsko pošto je v Sloveniji prejelo že več kot dve tretjini vprašanih (67 %), poizkus phishinga pa je doživelo 40 % vprašanih, kar je sicer nekoliko pod evropskim povprečjem. Takšnih, ki niso doživeli nič od navedenega, je v Sloveniji manj kot četrtina (24 %), v Srbiji tretjina, na Hrvaškem pa 29 %.

Najbolj agresivne oblike zlorab (razkritje osebnih podatkov, vdor v račun pošte ali zlorabo bančnega računa ali kartice) je na globalnem nivoju že doživelo 34 % vprašanih (porast za 5 odstotnih točk od 2019). Ta delež je več kot dvakrat višji v ZDA (71 %), izredno visok pa tudi v Hong Kongu (64 %) in Mehiki (63 %). V Evropi je najvišje po agresivnih oblikah zlorab Francija (58 %), sledi Velika Britanija (47 %).

Ob porastu spletnega nakupovanja in družbenih omrežij je tudi možnosti, da svoje osebne podatke delimo preko spleta, vedno več. Med vprašanimi je na globalni ravni 48 % dejalo, da jih skrbi, kadar svoje osebne podatke delijo na spletu, ta delež pa je od 2020 narasel za 3 odstotne točke.

Zavedam se, kaj se zgodi z mojimi osebnimi podatki, ki jih delim z zbiralcem podatkov. % tistih, ki se z izjavo strinjajo. Vir: Mediana
Zavedam se, kaj se zgodi z mojimi osebnimi podatki, ki jih delim z zbiralcem podatkov. % tistih, ki se z izjavo strinjajo. Vir: Mediana

Delež zaskrbljenih je v primerjavi z globalnim povprečjem nižji v Evropi (44 %), pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Slovenija je v primerjavi z evropskim povprečjem glede deleža zaskrbljenih še nekoliko nižje, saj je zaskrbljenost izrazilo »le« 39 % vprašanih.   

Najbolj zaskrbljeni so glede digitalnega deljenja informacij v Braziliji (72 %), na Kitajskem (71 %) ter v Turčiji (61 %), najmanj pa v Nemčiji (29 %).

Na drugi strani je tudi zavedanje glede tega, kaj se zgodi z osebnimi podatki, ko jih delimo z zbiralci podatkov, precej nizko. Na svetovnem nivoju le tretjina vprašanih pravi, da se zavedajo, kaj se dogaja s podatki. Ta delež je nekoliko višji za Slovenijo in Hrvaško (36 %) ter zanimivo precej nižji v Evropi (25 %). Morda gre to pripisati tudi navidezni varnosti, ki jo prinaša stroga uvedba GDPR, vendar pa rezultati glede doživetih zlorab kažejo, da še zdaleč ne deluje tako restriktivno, kot morda to od nje pričakujejo državljani EU. Zavedanje je sicer najvišje na Kitajskem (71 %), najnižje pa na Japonskem (16 %), na Finskem (9 %) ter v Južni Koreji (9 %).

Namesto zaključka

Vpliv tehnologije na naša življenja že leta raste, spreminjajo pa se naše navade in percepcija posledic, ki lahko sledijo nepremišljenemu vedenju na spletu. Četudi se vedno več ljudi zaveda, s kom na internetu delijo osebne informacije, pa nivo zaskrbljenosti glede tega ne narašča sorazmerno, kljub temu, da bolj ali manj agresivne oblike zlorabe podatkov doživlja sorazmerno velik delež svetovnega prebivalstva.

Povrh tega še vedno obstaja pomembno velik delež ljudi, ki se s posledicami svojega vedenja na spletu ne ukvarjajo. V času, ko na globalnem nivoju trije od štirih vprašanih pravijo, da ima tehnologija pomembno vlogo v njihovem življenju, se mora tudi to spremeniti.

Več iz rubrike

Komentarji: