Nedavno smo poročali, da so na hrvaškem zgradili največjo tradicionalno jadrnico na svetu. Zdaj gredo Hrvati še korak dlje. Tamkajšnji časnik Slobodna Dalmacija namreč poroča o projektu največje jadrnice s tremi jambori na električni pogon.
 
Brodosplit naj bi kmalu začel z gradnjo popolnoma okolju prijazno ladjo, ki jo bodo poganjali električni motorji, baterije pa se bodo polnile z jadranjem, kar ne bo puščalo ogljičnega odtisa v okolju. Ta naj bi se pri gradnji upirala na obstoječo jadrnico Brodosplita 'Klara'.
 
Še bolj impresivno je, da gre za projekt razvoja ladijskega pogonskega sistema iz programa IRI2, ki ga je v 60-odstotkih financirala Evropska unija. Časnik zadevnih zneskov sicer ne razkriva.
 
Projekt vodi skupina DIV, ki je lastnica splitske ladjedelnice, in partnerji iz znanstvenoraziskovalne skupnosti, med njimi Ferit in splitski FESB. Delo na projektu se je začelo pred skoraj letom dni – lani februarja –, končan pa naj bi bil v treh letih in pol.  
 
Idejni vodja projekta je prof. dr. sc. Željko Hederić, predstojnik oddelka za elektrotehniko, vodja laboratorija za električne stroje in hibridne pogonske sisteme na osješkem Feritu.
 

Projekt temelji na principu uporabe hidrokinetične energije

 
Pogon sodobne jadrnice je zasnovan po principu, da voda teče skozi stoječo turbino in hidroenergijo pretvarja v električno energijo. V tem primeru morje »stoji«, jadrnica se premika na podlagi sile vetra v jadra, propeler pa se vrti in ustvarja elektriko, pojasnjuje Hederić. Profesor dodaja, da lahko na ta način – od energije vetra – jadrnica doseže od štiri do šest vozlov relativne hitrosti, medtem se hidrokinetska rekuperacija vetrne energije pretvori v električno energijo in shranjuje v akumulatorju.
 
»Na primer veter daje ladji energijo za hitrost deset vozlov, mi pa jo zmanjšamo na šest vozlov in prihranimo razliko v akumulatorju. Temu pravim – oranje morja. Iz naših znanstvenih idej bodo inženirji izvedli tehnično rešitev,« poudarja oseški profesor.
 
Kadar jadrnica ne bo uporabljala jader, jo bosta poganjala dva elektromotorja, vsak z močjo 150 kilovatov. Slednje bo poganjal sistem baterij, ki se neprekinjeno polnijo iz različnih virov. Ko bo jadralna hitrost dosegla šest vozlov, bo ladja potrebovala le 60 kilovatov moči, kar je za plovilo s 500 tonami bruto teže, nadvse impresivno, so pojasnili v Brodosplitu.
 
Ladja bo opremljena s 30 tonami baterij, katerih zmogljivost je, figurativno rečeno, 60 avtomobilov Tesla. Natančneje, skupno baterije nudijo največ 2300 kilovatnih ur, kar zagotavlja več kot 50 ur jadranja izključno na shranjeni elektriki, kadar ni vetra.
 
Zaradi varnosti plovbe bo imela ladja tudi dva dizelska agregata, ki bi jih lahko vklopili le po potrebi, vendar bodo zaradi neuporabe bolj verjetno rjaveli na krovu, so prepričani v Brodosplitu.

Inovacije na področju elektrifikacije

 
Plovilo bo med plovbo polnilo baterije, a na zelo iznajdljiv način. Prav to bo ločilo splitsko jadrnico od podobnih plovil. Uporabljen bo sistem ladijskih propelerjev s spremenljivim naklonom in posebno geometrijo krila, ki bodo – za plovbo –  služili kot hidro turbina.
 
Brodosplit pojasnjuje, da bo ta »reverzibilni propeler« polnil baterije na spodnjem krovu.
 
Vse ustrezne informacije bodo zbrane in nadzorovane na mostu ali v poveljniškem centru. Od meteoroloških podatkov, tako da poveljnik ve, kje je veter najbolj ugoden, do vseh drugih ladijskih sistemov in pogona, oskrbe z elektriko v baterijah, delovanja motorja, sončnih kolektorjev, vetrnih elektrarn, tople vode in porabe energije.
 
»Dotok in poraba energije na ladji bosta upravljana in nadzorovana z enega mesta,« so sporočili iz splitske ladjedelnice.
 

Strokovnjaki iz splitskega FESB, ki ga vodi Branko Klarin, se ukvarjajo z jadralnim sistemom in njegovo robotiko, vetrnimi turbinami in fotonapetostnimi moduli. Na premcu in krmi jadrnice sta predvideni dve vertikalni vetrni turbini, ki bo ladjo oskrbovala z električno energijo v pristanišču ali ko bo ta zasidrana.
 
Na strehi jadrnice bo postavljena fotovoltaična sončna elektrarna. Klarinova ekipa trenutno snuje rešitev, kako iz sončne fotovoltaične elektrarne pridobivati ​​in shranjevati toploto s hlajenjem plošč, da bodo učinkoviteje proizvajale elektriko.
 
»Fotonapetostni moduli najučinkoviteje delujejo pri temperaturi 20 stopinj Celzija, vendar na njihovi površini v sončnih dneh temperatura lahko poskoči tudi do 80 stopinj Celzija, zato lahko odvečno toploto uporabimo za ogrevanje vode,« pojasnjuje Klarin.
 
Tako bo jadrnica oskrbovana z elektriko, toploto in vodo iz popolnoma obnovljivih virov: vsa energija bo pridobljena brez emisij ogljikovega dioksida.
 
»Skratka, nič stroškov za oskrbo z gorivom in električno energijo pogonskih strojev, pa tudi vseh naprav znotraj ladje, klimatske naprave in kuhinje,« zaključi Hederić in poudari, da je električni pogon trikrat učinkovitejši od dizelskega.