Na Dunaju največja toplotna črpalka v srednji Evropi

V avstrijski prestolnici bodo še letos zgradili največjo in najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi, ki bo ogrevala 25.000 dunajskih gospodinjstev. Na ta način bodo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 40.000 ton letno.
Fotografija: M. Helmer
Odpri galerijo
M. Helmer

»Nova velika toplotna črpalka Simmering je vodilni projekt na področju najmodernejše in okolju prijazne proizvodnje toplote v Evropi. Ta visoko učinkovita naprava bo lahko 25.000 dunajskih gospodinjstev varno in zanesljivo oskrbovala z okolju prijaznim daljinskim ogrevanjem, s tem pa bo mesto izpuste ogljikovega dioksida zmanjšalo za 40.000 ton letno,« je povedala dunajska mestna ministrica za okolje Ulli Sima.

črpalka deluje po istem principu kot hladilnik, le v obratni smeri. Vir toplote za veliko toplotno črpalko v dunajskem Simmeringu je segreta hladilna voda iz elektrarn. S posebnim hladilnim sredstvom v toplotni črpalki tej vodi odvzamejo toploto in jo uplinijo. S stiskanjem pare naraščata tlak in s tem temperatura, pridobljena toplota pa se uporabi za ogrevanje gospodinjstev. Zaradi odvzema toplote se para zopet utekočini, tlak se zmanjša in postopek se ponovi. Napredna tehnologija v napravi omogoča, da lahko toploto pridobivajo že iz zelo hladne vode. Tako bo lahko toplotna črpalka z močjo 27 megavatov vodo s 6 stopinj segrela celo na 95 stopinj Celzija.

Gradnja velike toplotne črpalke se je v okrožju Simmering začela novembra 2017 in bo trajala predvidoma eno leto. Dunajsko javno energetsko podjetje Wien Energie bo v naslednjih letih v tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov namenilo 460 milijonov evrov. »Decentralizirane toplotne črpalke, ki oskrbujejo posamezne stavbe, so že precej razširjene, medtem ko je razvoj velikih toplotnih črpalk še v povojih. Mi že danes prisegamo na to v prihodnost usmerjeno tehnologijo, ki nam omogoča, da odpadno toploto iz naših elektrarn načrtno in učinkovito uporabimo,« je ob začetku gradnje dejal tehnični vodja Wien Energie Karl Gruber.

Več iz rubrike