Ministrstvo v vzpostavitev portala za spremljanje cen goriv

"Liberalizacija trga naftnih derivatov bo po naših predvidevanjih na daljši rok prispevala k večji konkurenci na trgu naftnih derivatov, posledično bo med ponudniki prišlo do večje cenovne konkurence, od česar bodo imeli koristi tudi potrošniki," so poudarili na ministrstvu in dodali: "Država neposrednih koristi od liberalizacije ne bo imela, kot jih tudi nima od trenutne regulacije trga naftnih derivatov."

Cilj države po pojasnilih ministrstva ni maksimizirati njene korist, ampak vzpostaviti normalno delujoč trg, na katerem se bodo lahko vzpostavili tržni mehanizmi in konkurenca med distributerji naftnih derivatov.

Ob tem so spomnili, da država nad oblikovanjem cen naftnih derivatov bdi več kot 15 let. Podlago za to ima v zakonu o kontroli cen, na podlagi katerega se sprejema tudi uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov.

Ti ukrepi so izredne narave in naj bi kot taki trajali največ šest do 12 mesecev, nato pa naj bi sledila njihova postopna odprava. V Sloveniji pa so na podlagi tega zakona cene bencina regulirane od aprila 1999.

"Ministrstvo meni, da je to nesistemska rešitev in je zato skrajni čas, da jo presežemo," so izpostavili.

Na ministrstvu se sicer zavedajo, da se na trgu naftnih derivatov prepletajo še drugi javni interesi, še posebej trošarinske in infrastrukturne politike. "Kot zagovornik gospodarstva bomo še naprej izpostavljali potrebo po razpravi o uveljavitvi tržnih mehanizmov, ki bodo podjetjem dali možnost in priložnost konkurenčnega nastopa na trgu," so še dejali na ministrstvu.

Cene naftnih derivatov so se delno sprostile v letu 2016: z aprilom so se v celoti sprostile cene neosvinčenega 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra pa je vlada sklenila trgovcem prepustiti določanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ob avtocestah in hitrih cestah.

Ministrstvo je ob sprostitvi cen na bencinskih servisih na avtocestah napovedalo, da bo do sredine leta 2017 vzpostavilo spletni portal, na katerem bodo dostopni podatki o cenah vseh goriv na vseh bencinskih servisih po državi, a je kasneje ocenilo, da je to smiselno le ob popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov.

Smiselnosti vzpostavitve javne informiranosti potrošnikov o cenah goriv se je lani v raziskavi trga pogonskih goriv dotaknila tudi agencija za varstvo konkurence. Ocenila je, da bi država morala ob sprostitvi cen goriv vzpostaviti določene mehanizme, s katerimi bi zagotavljala pogoje za transparentno informiranost potrošnikov o cenah pogonskih goriv ter jim tako omogočala primerjavo cen med ponudniki in s tem izbiro ugodnejšega ponudnika.

Agencija je namreč ugotovila, da so po sprostitvi cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja predvsem največji distributerji (Petrol in OMV) prenehali javno objavljati cene na obcestnih zaslonih pri nekaterih bencinskih servisih, kar zmanjšuje zagotavljanje javnih informacij o cenah pogonskih goriv.

Varuh konkurence je sicer ugotovil, da pri obstoječi politiki regulirane cene 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocestnega križa ne prihaja do cenovne konkurence, saj zaradi izredno nizkih marž trgovci niti nimajo velikega manevrskega prostora za zniževanje cen. Iz istega razloga tudi v primeru popolne liberalizacije ni mogoče pričakovati bistvenega znižanja cen.

Marže distributerjev se namreč niso spremenile. Tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter.

Tudi oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva po državi, razen ob avtocestnem križu in hitrih cestah, je do julija lani ostalo enako, nato pa se je pri izračunavanju modelske cene začelo upoštevati tudi biokomponento.

Cene se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov določajo na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro, upošteva pa se tudi dodatek za biokomponento.

95-oktanski bencin se je sicer lani podražil za približno odstotek ali 1,4 centa: v začetku leta je liter stal 1,272 evra, ob koncu leta pa 1,286 evra.

Dizel se je medtem podražil za pet odstotkov ali 6,1 centa: liter je ob začetku leta stal 1,180 evra, konec leta pa je bilo treba zanj plačati 1,241 evra.

Najvišjo ceno je 95-oktanski bencin lani dosegel aprila, ko je liter star 1,308 evra, dizelsko gorivo pa je bilo najdražje novembra, ko je bilo treba zanj plačati 1,252 evra.