Ministrica za 4,7-odstotni dvig minimalne plače, odzivi različni

Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo predlog ministrice obravnaval v petek.

Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Ministrica Anja Kopač Mrak je v izjavi za medije povedala, da so pri pripravi predloga poleg inflacije, ki je v letu 2017 znašala 1,7 odstotka, upoštevali gibanja v obdobju med letoma 2013 in 2017, ko "smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast".

V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka, je povedala in dodala, da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat.

"Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore," je dejala ministrica. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.

Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evra neto (trenutno 613,66 evra neto), t.i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra (trenutno 953,95 evra), s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke. Zaradi administrativno določene najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki v letu 2018 znaša 54 odstotkov povprečne plače v predpreteklem oz. preteklem letu (855,72 evra), bi se stroški delodajalcev ob 4,7-odstotnem dvigu bruto plače namreč povišali za 3,09 odstotka.

Ministrica je še povedala, da bi pritisk na dvig minimalne plače zmanjšali s spremembo plačnega modela.

Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) menijo, da bi moral biti dvig višji. "Primeren dvig minimalne plače bi bil med petimi in šestimi odstotki," je ocene ZSSS povzela predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Če pa upoštevamo visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil povsem upravičen še višji dvig minimalne plače, je dodala. S tem soglašajo v Svizu, saj bi po njihovem mnenju dvig moral biti vsaj 6,2-odstoten, tako da bi minimalna plača dosegla 855 evrov bruto in se s tem dvignila nad prag revščine.

ZSSS se zavzema za prenovo plačnega modela, ki bi "zagotavljal osnovne plače v višini, ki odraža realno ceno dela," je spomnila Jerkičeva. V Svizu pa želijo spremembo zakona o minimalni plači, iz katere bi izločili vse dodatke, torej tudi dodatek na delovno dobo in na delovno uspešnost.

Za to se zavzemajo tudi v poslanski skupini Levica, ki je v začetku leta znova vložila predlog sprememb zakona o minimalni plači, po katerem bi minimalno plačo letos dvignili na blizu 647 evrov neto, prihodnje leto na 700 evrov neto, iz nje pa izločili tudi vse dodatke. Tudi po njihovem bi se morala minimalna plača dvigniti vsaj na nekaj manj kot 856 evrov, saj se od tega zneska, ki je postavljen pri 54 odstotkih povprečne plače, plačujejo prispevki za socialno varnost.

Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je za STA dejal, da bi kljub dejstvu, da predlagana uskladitev minimalne plače pomeni dvig le-te nad prag tveganja revščine, moral biti dvig glede na okoliščine, ki se upoštevajo pri določitvi uskladitve minimalne plače, višji.

"Ob tem poudarjamo, da bi moral biti ob uskladitvi minimalne plače sprejet dogovor o pristopu k oblikovanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju oziroma o pristopu k pogajanjem o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, s katerim bi naslovili problematiko ravni plač v zasebnem sektorju zlasti v razmerju do najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah dejavnosti in v razmerju do minimalne plače," je dejal Počivavšek.

V Združenju delodajalcev Slovenije so nad predlogom ministrice presenečeni, je STA povedal generalni sekretar Jože Smole. "Ob tem, da je v zadnjih dveh letih prišlo do dvigov, višjih od inflacije, saj se v letu 2016 ni upoštevala deflacija in je hkrati prišlo še do spremembe zakona o minimalni plači, ki je izločil nekatere dodatke iz minimalne plače, v začetku leta 2017 pa je ministrica predlagala višji dvig od inflacije, letošnji predlog še bolj odstopa od zabeležene inflacije v preteklem letu," je dejal.

Smole je opozoril, da se večina minimalnih plač izplačuje v določenih panogah, kot so tekstilna panoga, usnjarska panoga, del lesne industrije in gradbeništvo, ter v podjetjih, ki imajo težave s poslovanjem. "V teh podjetjih tudi ni dobičkov, ki so po mnenju ministrstva podlaga za predlagano uskladitev minimalne plače," je dejal Smole. Dodal je, da bi takšen dvig lahko povzročil dodatne pritisk na dvig plač.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da je Slovenija na prvem mestu v EU glede bližine minimalne in povprečne plačo. "S tako visoko minimalno plačo država delovnointenzivnim panogam, kot sta lesna in tekstilna, in tam zaposlenim delavcem sporoča, da za njih v Sloveniji ni prostora," je STA povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc.

Ivanc meni, da je predlagano zvišanje minimalne plače nepotrebno in da bistveno odstopa od dosedanjega usklajevanja z inflacijo. Razumen dvig bi po njegovem mnenju bil v višini lanske inflacije, za 1,7 odstotka.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je za STA ocenil, da je predlagani dvig "ogromen" in bo pomenil težavo za podjetja. "Slovensko gospodarstvo se sooča s hudo konkurenco. Če želijo, da naše tovarne, obrtniki ter mikro in mala podjetja prosperirajo, morajo biti konkurenčna tistim v drugih državah. Ker smo v samem vrhu po obremenitvi plač, pa to ne morejo biti," je dejal Meh.

Dodal je, da bo od dviga največ dobila država prek prispevkov. "Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Država bi morala znižati prispevke in davke, da bi delavec dejansko več dobil," je poudaril Meh.