Majhen del sveta, kjer mobilni telefon ne deluje

Od leta 1952 nihče ni imel v tem delu Islandije prijavljenega stalnega bivališče. Je pa Hornstandirjev polotok še kako obiskan s strani popotnikov z vsega sveta. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je ta del otoka še edini izven digitalnega omrežja, in to v državi, ki sicer velja za eno bolj digitalno prepredeno.

S širokopasovnimi internetnimi povezavami, ki s pomočjo satelitov danes pripeljejo signal v vsak kotiček sveta, so lokalni prebivalci, popotniki in skrbniki območja izrazili željo, da se ne bi vključili v omrežje. Zaskrbljeni so namreč, da bi internetna povezava, ki prinaša dostop do elektronske pošte, novic in družbenih omrežij, uničila način življenja, ki temelji prav na odsotnosti vsega tega.

Podjetja, kot je Tuskov SpaceX se borijo, da bi s pomočjo tisočih nizkoletečih satelitov čimprej omrežili vsak delček sveta, a ljudje si tukaj želijo malo digitalnega miru. »Otroci, ki pridejo v ta del sveta, se le igrajo, nihče ne preživlja časa na mobilniku, tablici ali kakšni drugi digitalni napravi,« za AP pove eden od obiskovalcev.

Ideja ni videti tako romantična v islandskem parlamentu, kjer je ministrica za infrastrukturo Halla Signy Krisjansdottir nazorno prikazala, da ne vidi nobenih prednosti, če človek leži z zlomljeno nogo nekje v središču nacionalnega parka in ne more uporabiti telefona, da bi poklical na pomoč. A zagovorniki ideje so ji v bran povedali, da so ravno zato po vsem parku postavljeni stacionarni telefoni.

AP Pictures

Izpostavili so tudi mnoge prednosti, ki bi jih takšna uredba lahko prinesla. Obiskovalci bi se po njihovem mnenju bolj osredotočili na naravo in njene lepote, ne bi se ves čas ukvarjali, koliko baterije še ima njihova naprava in kje jo bodo lahko spet napolnili. V vsej zadevi svojo nišo našel kapitan manjše ladje, ki turiste vozi na bližnjo goro, ki ji lokalni prebivalci pravijo kar »Telefonska gora«, kamor se obiskovalec povzpne v upanju, da bo lahko poklical zunanji svet. Pogled na vrhu pa je res zabaven. Ljudje hodijo s telefoni v rokah naokrog in »nabirajo« črtice. »Dve črtici imam, tri … no, zdaj pa nobene več. Kaže, da danes ne bo telefonskih klicev,« ugotovijo in se vrnejo nazaj na ladjo, novim dogodivščinam naproti.