Macron z novimi obljubami; zaveda se, na kakšen način je zmagal

Ponovno izvoljeni francoski predsednik Emmanuel Macron je na volilno noč 24. aprila premagal nacionalistično-populistično nasprotnico Marine Le Pen z 58,5 proti 41,5 odstotka glasov. Ko je stal pred osvetljenim Eifflovim stolpom, je francoskemu narodu dal obljubo o novem načinu vladanja. Zaveda se namreč, da so ga mnogi volili zgolj zaradi tega, da bi preprečili zmago njegove nasprotnice.

Dvakrat kandidiral, dvakrat izvoljen

Macron je zdaj edini predsednik z vladajočo večino od ustanovitve pete republike leta 1958, ki je bil ponovno izvoljen na neposrednih splošnih volitvah. To je bila osebna zmaga za Macrona, ki je na volitvah kandidiral le dvakrat: vsakič za predsednika in vsakič z uspehom. Njegova politična stranka, ki se zdaj imenuje La Republique en Marche (LREM), je bila ustanovljena šele pred šestimi leti.

Ali je francoski predsednik Macron ključen za prihodnost EU?

Vsaj delno je bila to tudi zmaga centristične, široko liberalne in proevropske politike nad silami nacionalizma in populizma, navaja britanski časnik The Economist. Macron je drugi krog glasovanja opredelil kot glasovanje za ali proti strpnosti, svobodi in Evropski uniji. Le Penova pa je to označila za izbiro med ljudmi in »globalistično« pariško elito.

Na koncu je 42 odstotkov od 7,7 milijona volivcev, ki so v prvem krogu dali prednost radikalnemu levičarju Jeanu-Luku Melenchonu, v drugem krogu podprlo Macrona, kaže anketa družbe Ipsos; le 17 odstotkov jih je volilo Le Penovo. Melenchon bi lahko bil v prihodnosti sicer Macronov najhujši tekmec.

Rezultat pa je prinesel tudi opozorilo. Leta 2002 je oče Le Penove v drugem krogu predsedniških volitev dobil le 18 odstotkov glasov. Leta 2017, ko jo je Macron prvič premagal, je Le Penova skoraj podvojila ta rezultat in dosegla 34 odstotkov. Zdaj pa, kljub porazu, še nikoli ni bila tako blizu zmagi na najvišjem položaju.

Obljuba francoskemu narodu

Na Macronovem zmagovalnem shodu je bilo dejansko čutiti olajšanje, ne pa evforijo, navaja The Economist. »Zelo sem hvaležna, da ni zmagala Marine Le Pen,« je dejala Lea, 23-letna študentka, ki je praznovala s prijatelji in dodala: »Resnično nas je skrbelo, da bi lahko zmagala.« Ko je Macron stopil na oder, je poudaril: »Vem, da mnogi državljani niso glasovali zame, da bi podprli moje ideje, ampak da bi preprečili, da bi se pojavile ideje skrajne desnice.«

Podcenjen vpliv korona-krize na Kitajskem bo ponovno pretresel svet

Od tod tudi izhaja obljuba, ki jo je dal tisti večer: o »novi dobi«, o »petih boljših letih« z bolj vključujočim in posvetovalnim načinom vladanja. Macronova obljuba, da bo vladal drugače, bo sicer tudi odločala o tem, ali bo lahko dosegel soglasje o spremembah, namesto da bi jih narekoval od zgoraj.

Sliki kandidatov Emmanuela Macrona (L) in Marine Le Pen (D). Foto: Noel Celis / AFP

Obljubil je tudi, da bo odpravil »jezo in nesoglasja«, zaradi katerih so se številni francoski volivci odločili za skrajno desnico. »To bo moja odgovornost in odgovornost ljudi okoli mene. Nihče v Franciji ne bo zapostavljen,« je nadaljeval in obljubil, da bo »predsednik za vse«.

»Zdaj je že dvakrat premagal sile populizma. Za to ga bo zgodovina dobro ocenila. Toda zdaj se bo moral boriti z lastnim instinktom, da vse odločitve sprejema sam. Če želi obnoviti privlačnost liberalne politike in obrniti privlačnost skrajnežev, ga čaka veliko dela,« navaja The Economist.

Kaj se lahko naučimo od vedno srečnih prebivalcev nordijskih držav?