Lukežič kupnine za Vinag ni poravnal niti s 15-dnevno zamudo

Prelogar je še dodal, da je od Lukežiča zahteval dokazila o tem, da denar ima, in časovni načrt plačila. Ko bo zahtevano prejel, bo dokumente posredoval upniškemu odboru, ki ga bo zaprosil za mnenje o tem, ali mu podaljšati rok plačila ali ne. "Moji nadaljnji koraki bodo odvisni od sklepa upniškega odbora," je še dodal stečajni upravitelj.

Prelogar je po opravljeni dražbi v začetku oktobra z Lukežičem podpisal 1,96 milijona evrov vredno kupoprodajno pogodbo, s katero se je slednji zavezal, da bo kupnino poravnal do 11. decembra. Ker lahko kupec v skladu z insolvenčno zakonodajo pri plačilu kupnine zamudi 15 dni, je stečajni upravitelj počakal še dva tedna. Ker plačila ni bilo, bi lahko prekinil pogodbo in razpisal novo dražbo.

Lukežič kljub prošnji za STA doslej ni bil dosegljiv, za časnik Večer pa je pred časom zatrdil, da bo kupnina plačana pravočasno. Če tega ne bi storil, bo namreč ostal brez 180.000 evrov položene varščine.

Na dražbi 6. oktobra je najvišjo ceno postavila družba ZAG 2008, ki je bila takrat še v posredni lasti Mojce Perhavc, skrbnice terjatev zahtevnejših primerov pri Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kar je v javnosti sprožilo precej prahu, saj je DUTB tudi ločitveni upnik Vinaga.

V DUTB so po pisanju Večera takrat v skladu z internimi pravili sprožili ustrezne postopke glede ugotavljanja kršitev internih pravil, ti pa naj bi očitno pokazali določene nepravilnosti. Kot so pojasnili časniku, so na podlagi ugotovitev "sprejeli ustrezne ukrepe, o katerih pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo poročati".

Tudi varščine za sodelovanje na dražbi naj ne bi vplačal niti Lukežič, niti podjetje ZAG 2008, pač pa so mu pri tem pomagali Stanislava Šmon, s katero naj bi nameraval vlagati v obnovo vinogradov in kleti, ter dve slovenski podjetji - PCX Invest in Incertus. Šmonova, sicer Mariborčanka, trenutno deluje na sedežu OZN v New Yorku.

Njegov tekmec na dražbi, primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver, je želel do Vinagovega kompleksa priti za potrebe svojega podjetja Šampionka. Ves čas je precej skeptičen do resnosti Lukežičevih namer in je za Večer med drugim dejal, da naj bi ta namesto svojega denarja za nakup Vinaga iskal denar po Sloveniji, ter da nekdanjega mariborskega vinarja pravzaprav ne želi imeti on, pač pa Šmonova.

Vendar je Lukežič vse govorice zavračal in zanikal tudi to, da naj bi do denarja skušal priti tudi s pomočjo kredita na slovenskih bankah. Trdil je, da bo kupnino poravnal sam, brez zadolževanja. Še bolj ostro pa je zavrnil obtožbe nekaterih znanih slovenskih vinarjev v Večeru o njegovih domnevno slabih poslovnih navadah in proti njim napovedal tožbe.