Lex Agrokor je skladen s hrvaško ustavo
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu dejal, da je imela vlada kot predlagatelj zakona "posebej upravičene razloge" za njegovo sprejetje, razlog za to pa so bile pomanjkljivosti obstoječih zakonov o stečaju in predstečajnem postopku v izrednih okoliščinah, kot so bile v primeru koncerna Agrokor.
Kot je dodal, je šlo za sistemsko tveganje za hrvaško gospodarstvo in finančni sistem, vladna poteza pa je bila usmerjena k preprečevanju "razsežnega in nenadziranega kolapsa" največje hrvaške družbe. Poudaril je, da ima vlada obveznost posredovati v položaju, kot je bil v primeru Agrokorja, ki zaposluje več deset tisoč ljudi.
Šeparović je izpostavil, da so odločitev utemeljili na konceptu socialne pravičnosti in ekonomske nevtralnosti ustave. Pojasnili so jo na več kot 150 straneh, na dodatna vprašanja pa ni želel odgovarjati, ker se želi izogniti takšnim, ki bi zahtevala politične ocene.
V obrazložitvi so ustavni sodniki poudaril, da podjetniška svoboda ni absolutna ter da so v izrednih primerih možne zakonske omejitve, ki morajo imeti legitimen cilj v javnem interesu. Navedli so tudi, da pritožb, da lex Agrokor ni v skladu z zakonodajo EU, niso obravnavali, ker je ocena morebitne neusklajenosti nacionalne zakonodaje s pravom unije v pristojnosti Sodišča EU.
Hrvaško ustavno sodišče šteje 13 sodnikov, trije pa so ponudili ločeno mnenje, v katerem so ocenili, da "pomembno število" določil lex Agrokorja ni v skladu s hrvaško ustavo. Med drugim so pritrdili nekaterim navedbam iz zahtev za presojo ustavnosti, da lex Agrokor omejuje podjetniške svobode.
Hrvaški sabor je zakon sprejel 6. aprila lani, nekaj dni zatem pa so sledile prve zahteve za presojo njegove ustavnosti. Med drugim so vlagatelji v njih trdili, da zakon krši ustavno določilo o enakopravnem položaju podjetij na trgu. Oceno ustavnosti je zahteval tudi dolgoletni predsednik uprave koncerna Ivica Todorić, ki meni, da je lex Agrokor kršil njegove ustavne in človekove pravice.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.