Lestvica 10 najbolj konkurenčnih držav v letu 2020
Prvi dve mesti sta zasedli Švica in Danska. Na katerem mestu se je znašla Slovenija?
Odpri galerijo
Letos je bila že sedmo leto zapored objavljena lestvica gospodarsko najbolj konkurenčnih držav v svetovnem merilu. Raziskavo je izvedel IMD. Gospodarska konkurenčnost je pri tem mišljena kot niz institucij, politik in drugih dejavnikov, ki določajo raven produktivnosti države.
Poročilo o globalni konkurenčnosti lahko kot orodje služi predvsem vladam, zasebnemu sektorju in civilni družbi, saj ti akterji sodelujejo pri povečanju produktivnosti in ustvarjanju blaginje. Analiza lahko voditeljem omogoči, da ocenijo področja, ki jih je treba okrepiti, in uvedejo potrebne spremembe. Hkrati pomaga pri prepoznavanju najboljših praks po svetu.
Pri izračunu indeksa globalne konkurenčnosti je bilo upoštevanih 114 kazalnikov, obravnavanih pa je bilo 63 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vlaganje v izobraževanje na vseh nivojih povečuje konkurenčnost z razvojem in privabljanjem talentov. Ocene držav temeljijo na kvantitativnih ugotovitvah mednarodno priznanih agencij, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna zdravstvena organizacija. Kvalitativna mnenja so dodali še ekonomski in socialni strokovnjaki in vodstvo nekaterih večjih podjetij.
»Večina gospodarstev, ki dosegajo dobre rezultate, usmerjajo svoja prizadevanja za razvoj talentov v vse faze izobraževalnega procesa,« sta ugotovila avtorja raziskave profesor Arturo Bris in dr. Christos Cabolis s švicarskega inštituta za razvoj managementa.
Švica že četrto leto zapored zaseda prvo mesto lestvice. Država se lahko pohvali z odličnim izobraževalnim sistemom. Zelo privlačna je tudi za priseljence, saj zaposlenim zagotavlja visoke plače in visoko kakovost življenja.
Danska je pristala na drugem mestu. Izstopa po visoki ravni družbene pravičnosti. Hkrati se lahko pohvali z zelo motivirano delovno silo. Bolj kot katerakoli druga država daje prednosti usposabljanju zaposlenih v zasebnem sektorju.
Luksemburg se je še pred petimi leti nahajal na 11. mestu, nato pa postopoma napredoval do letošnjega tretjega mesta. Gre za posledico izrazitih izboljšav na področju naložb in razvoja. Država vodi na področju skupnih izdatkov za izobraževanje na učenca. Pohvali se lahko z visoko kakovostjo osnovnošolskega izobraževalnega sistema.
Na četrtem mestu lestvice se je znašla Islandija, na petem pa Švedska. Sledijo Avstrija, Norveška, Kanada, Singapur in Nizozemska. Če je večina teh držav v primerjavi s prejšnjim letom obdržala podobno pozicijo, je na s skokom s 13. mesta na osmo presenetila Kanada.
Slovenija je zasedla 30. mesto, s čimer je prehitela države, kot so Španija, Latvija, Poljska, Italija in Češka. Pred njo pa so se uvrstile Belgija, Estonija, Portugalska, Francija, Litva in nekatere druge.
Vse kaže na to, da se je odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije odrazil tudi na konkurenčnosti države. Če je še leta 2016 zasedala 16. mesto, je letos zgolj na 23. mestu.
S 114 kazalniki preučevanih 63 držav
Poročilo o globalni konkurenčnosti lahko kot orodje služi predvsem vladam, zasebnemu sektorju in civilni družbi, saj ti akterji sodelujejo pri povečanju produktivnosti in ustvarjanju blaginje. Analiza lahko voditeljem omogoči, da ocenijo področja, ki jih je treba okrepiti, in uvedejo potrebne spremembe. Hkrati pomaga pri prepoznavanju najboljših praks po svetu.
Pri izračunu indeksa globalne konkurenčnosti je bilo upoštevanih 114 kazalnikov, obravnavanih pa je bilo 63 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vlaganje v izobraževanje na vseh nivojih povečuje konkurenčnost z razvojem in privabljanjem talentov. Ocene držav temeljijo na kvantitativnih ugotovitvah mednarodno priznanih agencij, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna zdravstvena organizacija. Kvalitativna mnenja so dodali še ekonomski in socialni strokovnjaki in vodstvo nekaterih večjih podjetij.
»Večina gospodarstev, ki dosegajo dobre rezultate, usmerjajo svoja prizadevanja za razvoj talentov v vse faze izobraževalnega procesa,« sta ugotovila avtorja raziskave profesor Arturo Bris in dr. Christos Cabolis s švicarskega inštituta za razvoj managementa.
Prva tri mesta zasedla Švica, Danska in Luksemburg
Švica že četrto leto zapored zaseda prvo mesto lestvice. Država se lahko pohvali z odličnim izobraževalnim sistemom. Zelo privlačna je tudi za priseljence, saj zaposlenim zagotavlja visoke plače in visoko kakovost življenja.
Danska je pristala na drugem mestu. Izstopa po visoki ravni družbene pravičnosti. Hkrati se lahko pohvali z zelo motivirano delovno silo. Bolj kot katerakoli druga država daje prednosti usposabljanju zaposlenih v zasebnem sektorju.
Luksemburg se je še pred petimi leti nahajal na 11. mestu, nato pa postopoma napredoval do letošnjega tretjega mesta. Gre za posledico izrazitih izboljšav na področju naložb in razvoja. Država vodi na področju skupnih izdatkov za izobraževanje na učenca. Pohvali se lahko z visoko kakovostjo osnovnošolskega izobraževalnega sistema.
Na prvih 10 mestih osem evropskih držav, na 30. mestu Slovenija
Na četrtem mestu lestvice se je znašla Islandija, na petem pa Švedska. Sledijo Avstrija, Norveška, Kanada, Singapur in Nizozemska. Če je večina teh držav v primerjavi s prejšnjim letom obdržala podobno pozicijo, je na s skokom s 13. mesta na osmo presenetila Kanada.
Slovenija je zasedla 30. mesto, s čimer je prehitela države, kot so Španija, Latvija, Poljska, Italija in Češka. Pred njo pa so se uvrstile Belgija, Estonija, Portugalska, Francija, Litva in nekatere druge.
Vse kaže na to, da se je odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije odrazil tudi na konkurenčnosti države. Če je še leta 2016 zasedala 16. mesto, je letos zgolj na 23. mestu.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.