Lažne novice se širijo hitreje kot resnične

"Pri neresničnih informacijah obstaja 70 odstotkov večja verjetnost, da bodo deljene, kot pri resničnih," so zapisali v študiji, ki so jo izvedli raziskovalci z Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT). "Resnične zgodbe poleg tega potrebujejo šestkrat več časa, da dosežejo 1500 ljudi, kot neresnične," so še navedli, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razlika v hitrosti širjenja lažnih in resničnih novic je še večja pri informacijah o politiki, financah, terorizmu, naravnih katastrofah in znanosti.

Lažne zgodbe se hitreje širijo zaradi neobičajnosti. Ljudje jih torej delijo, ker so bolj presenetljive od resničnih. V odgovorih na lažne novice uporabniki izražajo presenečenje, strah in gnus. Na resnične novice pa so se ljudje odzvali z žalostjo ter tudi veseljem in zaupanjem.

Znanstveniki so ugotovili še, da se število neresničnih informacij na Twitterju povečuje, največ pa jih je bilo v času ameriških predsedniških volitev 2012 in 2016.

V nasprotju s splošnim prepričanjem lažne informacije širijo predvsem ljudje in ne boti. Ti so v središču preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve, ki jo vodi posebni tožilec Robert Mueller. Kot je zatrdil, so bote uporabljali za poglobitev razdeljenosti Američanov.

Ljudje, ki širijo lažne novice, imajo sicer "občutno manj sledilcev in sledijo občutno manj ljudem". Poleg tega so manj aktivni na Twitterju, na katerem preživijo tudi manj časa.

Študija je zajela okoli 126.000 resničnih in neresničnih informacij, ki jih je med letoma 2006 in 2017 na družbenem omrežju Twitter delilo tri milijone ljudi. Teh delitev je bilo vse skupaj več kot 4,5 milijona. Za določanje resničnih in neresničnih informacij so se znanstveniki zanesli na šest neodvisnih organizacij, ki preverjajo resničnost dejstev.

Gre za najbolj obsežno študijo doslej. V preteklosti so namreč izvajali študije na manjših vzorcih in študije primerov, navaja AFP.