Lani za dobrih 751 milijonov evrov nakazil v tvegane države

Gre za nakazila na račune fizičnih in pravnih oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem oz. sedežem v državah, v povezavi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, oz. na račune v te države.

Od nakazil jih je bilo 90 odstotkov v imenu domačih pravnih oseb, 96 odstotkov vseh nakazil pa je šlo na bančne račune tujih pravnih oseb s sedežem v državah z omenjenega seznama tveganih držav, je razvidno iz poročila urada za preprečevanje pranja denarja za lani, s katerim se je danes seznanila vlada.

Omenjeni seznam tveganih držav je sestavljen na podlagi ugotovitev in seznamov mednarodnih ustanov, kot sta Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Mednarodni denarni sklad.

Urad sicer po zakonu prejme podatke o gotovinskih transakcijah nad 30.000 evrov. Lani je bilo takih 13.822, kar je za 15 odstotkov več kot v preteklem letu, njihova skupna vrednost pa je z nekaj manj kot 415 milijoni evrov ostala praktično na enaki ravni. Največ sporočil o tovrstnih gotovinskih transakcij je urad tako kot vsa leta prej prejel iz bančnega sektorja. Konec leta 2016 je bilo v evidenčnem sistemu urada zavedenih 580.412 gotovinskih transakcij.

Na področju sumljivih transakcij so v uradu lani prejeli 449 prijav, pri katerih so bili podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Število prijav se je znižalo za 13,9 odstotka. Na podlagi teh prijav so odprli zadeve in začeli z zbiranjem podatkov. Skupno so v uradu v obdobju od 1995 do 2016 v povezavi s pranjem denarja ali financiranjem terorizma odprli 4854 zadev.

Urad je ob tem lani zaključil z obravnavo v 531 zadevah. Od vseh teh zaključenih zadev so v 245 primerih policiji ali državnemu tožilstvu posredovali obvestilo o sumljivih transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v nadaljnjih 150 zadevah so pristojnim organom posredovali informacije zaradi ugotovljenega suma storitve nekaterih drugih kaznivih dejanj, medtem ko v 136 zadevah z analizo niso potrdili razlogov za sume pranja denarja.

Iz statističnih podatkov, ki jih urad prejema od policije, državnih tožilstev in sodišč, izhaja, da je policija lani podala 42 novih kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja, v še 13 zadevah pa so tožilstva sama začela s pregonom. Skupaj so se tako v letu 2016 začeli postopki s področja pranja denarja v 55 zadevah.

Od leta 1995 so organi pregona skupno začeli postopke v 510 kazenskih zadevah, povezanih s kaznivim dejanjem pranja denarja. Postopek je zaključen v 236 zadevah, pri čemer se je 69 zadev končalo z obsodilno sodbo, v 22 zadevah so bile izrečene oprostilne sodbe, v 74 zadevah se tožilec ni odločil za pregon, v 28 zadevah je tožilec odstopil od pregona, v 20 je postopek zaustavilo sodišče, šest zadev so sodišča odstopila v reševanje tujini, medtem ko je v 12 primerih prišlo do združitev postopkov in v petih do prekvalifikacije kaznivega dejanja.

V predkazenskem ali kazenskem postopku je še 173 zadev, pri čemer se tožilstvo v 112 zadevah še odloča o pregonu, v eni zadevi je tožilstvo pregon odložilo, 161 zadev pa se nahaja v različnih fazah obravnave.

V obdobju od 2010 do 2016 se povprečno na leto začne skoraj 59 postopkov, povezanih s pranjem denarja, hkrati pa so sodišča v istem obdobju izrekla 65 obsodilnih sodb. V tem času je 52 odstotkov od skupno 352 predkazenskih in kazenskih postopkov s področja pranja denarja temeljilo na obvestilih urada. Policija ali tožilstva sta medtem v 48 odstotkih zadev kaznivo dejanje pranja denarja preganjala povsem samostojno.

To po prepričanju urada dokazuje, da je sistem boja proti pranju denarja prek zaznavanja sumljivih transakcij učinkovit. Ob tem tudi letos ugotavljajo povečanje samostojnega dela policije in tožilstva pri odkrivanju in preiskovanju pranja denarja, kar naj bi nakazovalo na sistemsko delo obeh organov na tem področju.

Lani je nadalje urad poslal 193 zaprosil v 115 zadevah v 41 držav, leto pred tem pa 201 zaprosilo v 165 zadevah v 37 držav. Poleg tega je lani poslal še 122 spontanih informacij v 16 držav (v letu 2015 53 spontanih informacij v osem držav). Na drugi strani je urad lani prejel 131 zaprosil v 119 zadevah iz 40 držav (v letu 2015 165 zaprosil v 135 zadevah iz 37 držav) ter 24 spontanih informacij iz 13 držav (v letu 2015 15 spontanih informacij iz devetih držav).

Pri prejetih zaprosilih tujih sorodnih uradov lani je bilo 91 takšnih, pri katerih urad ni ugotovil suma kaznivega dejanja pranja denarja. Urad je lani največ podatkov izmenjal s pristojnimi uradi sosednjih držav, in sicer Italije, Hrvaške, Avstrije, pa tudi Srbije, Velike Britanije in Nemčije.