Kriza bi lahko bila priložnost za več lastništva zaposlenih v družbah

Številne evropske vlade, kot sta nemška in avstrijska, že razmišljajo o povečevanju državnega lastništva v privatnih podjetjih.
Fotografija: V svetu lastništvo zaposlenih ni novo, niti ni redkost. FOTO: REUTERS
Odpri galerijo
V svetu lastništvo zaposlenih ni novo, niti ni redkost. FOTO: REUTERS

Slovenska vlada pripravlja različne ukrepe za pomoč podjetjem, ki so se zaradi COVID-19 znašla v likvidnostnem krču. Priložnost bi lahko bila tudi več lastništva zaposlenih v družbah. O tem so govorili na spletnem pogovoru o lastništvu zaposlenih v organizaciji Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Inštituta za ekonomsko demokracijo (IED).

 
Številne evropske vlade, kot sta nemška in avstrijska, že razmišljajo o povečevanju državnega lastništva v privatnih podjetjih kot zagotovilo javnega dobrega z državno pomočjo. Čeprav se je prav v trenutni krizi izkazalo, da je državno lastništvo v določenih primerih izjemnega pomena (ključna infrastruktura, javne dobrine in storitve ipd.), pa predvsem v sektorju malih in srednjih podjetij, ki v Sloveniji zaposlujejo okrog 65 odstotkov vseh delavcev, državno lastništvo ni zaželeno.
 
Krize se lotevamo na gasilski način
Marko Jaklič, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, član strokovnega odbora IED in član vladne krizne skupine na področju gospodarstva je dejal, da smo Slovenci slabi v primeru strateškega premisleka, kaj bi morali narediti. Tako se krize lotevamo na “gasilski način – ko bo nekje zagorelo, bomo pogasili – in ne sistematično”. Bi pa lahko pri reševanju težav podjetij razmišljali tudi v smeri bolj odgovornega lastništva, ko iščemo odgovore, kaj storiti s terjatvami podjetij.
 
Zakaj se bojimo lastništva zaposlenih?
Aleksandra Kanjuo Mrčela, profesorica na Fakulteti za družbene vede in soustanoviteljica IED je opomnila, da je pomembno razumeti, zakaj je lastništva zaposlenih tako malot: “To pomeni ekonomsko demokratizacijo. Z lastništvom zaposlenih trdimo, da je možno učinkovito delovati, da damo več moči delavcem. Nadzor in lastniške pravice dobijo tisti, ki niso vložili finančnega kapitala, ampak drugi kapital, kot je znanje. Zakaj se ga bojimo, je ideološko vprašanje.” Opozorila je, da dnevno propadajo konvencionalna kapitalistična podjetja, a se nihče ne sprašuje, zakaj. Ali je to zaradi napačne lastniške strukture? Podjetja v lasti zaposlenih so lahko uspešna - če imajo izobražene sposobne ljudi, dobre menedžerje, korist in nadzor imajo zaposleni v podjetju – od česar imajo korist ljudje v taki družbi.


 
Sedanja zakonodaja sicer omogoča lastništvo zaposlenih, vendar pa Jaklič meni, da bi država lahko s spremembo zakonodaje, tako z davčnega kot birokratskega vidika, storila več za njegovo razširjenost. "Ključno je, da omogočimo pluralizacijo lastništva na različnih temeljih," je dejal.
 
Ali so danes po 30 letih okoliščine boljše za lastništvo zaposlenih? “Ne, možnosti so zelo majhne. Neoliberalizem je bil pred krizo zelo zdrav in ni imel organizirane alternative. Nas pa to ne sme ustaviti, da ne poskusimo z majhnimi koraki, znotraj tega, kar imamo” pravi  Kanjuo Mrčela. Ker je Slovenija po njenem mnenju danes tako močno vpeta v prevladujočo globalno ekonomsko ureditev, ni pričakovati radikalnih sprememb.
 
To so predlagali tudi vladi
Inštitut za ekonomsko demokracijo je vladi podal predlog, da se alternativa išče v lastništvu zaposlenih. S krizno skupino na vladi se pogovarjajo o možnostih, kako vzpostaviti lastništvo zaposlenih s pomočjo državne pomoči. Predlagali so, da se model organizira po vzoru ameriške ESOP prakse, ki s 7.000 podjetji in 14 milijoni zaposlenih (10 odstotkov delovne sile zasebnega sektorja) predstavlja izredno uspešen model.
 
Sistemsko lastništvo zaposlenih na ravni slovenskega gospodarstva bi okrepilo sodelovanje in soodgovornost, ki sta ključnega pomena tako v reševanju večplastne svetovne katastrofe, kot na poti k boljšem jutri.
 
Od Španije do Skandinavije, pri nas začaran krog
V svetu lastništvo zaposlenih ni novo, niti ni redkost. Mondragon je največja delavska zadruga v Evropi in največje podjetje Baskije v Španiji. Od začetkov, z vzpostavitvijo zadruga Talleres Ulgor v letu 1956, ki je izdelovala parafinske grelce, se je Mondragon razvil v zvezo 98 zadružnih podjetij, ki zaposluje več kot 80.000 delavcev, ki ta podjetja tudi demokratično upravljajo. Na Danskem sta pred 20 leti poslovno partnerstvo sklenila sosednja proizvajalca mleka in mlečnih izdelkov. Pa tudi sicer imajo Skandinavci veliko zadrug in podjetij, ki so v lastništvu delavcev. V Veliki Britaniji imajo delavske sklade.
 
Glede na uspešnost zadrug v tujini, tako v Italiji, kot na Danskem, Švedskem, ipd. Jaklič pravi, da je bilo tudi pri nas mariskaj predlaganega, predvsem modeli, ki so se izkazali za uspešne v tujini, vendar pa pri nas to ni možno. “Imamo zapornikovo dilemo in smo v začaranih krogih, ne vem, zakaj nam te skupne akcije ne stečejo,” je dejal Jaklič.
 
 
Domel v rokah zaposlenih
V Sloveniji imamo Dewesoft, ki je v delni lasti zaposlenih, DataLab, Gorenjski glas, Domel. Delavci slednjega omenjenega so nakup s strani Američanov preprečili leta 1996. Individualno so se zadolžili in kupili podjetje. Matjaž Čemažar, predsednik upravnega odbora Domel, največjega slovenskega podjetja v lasti zaposlenih pravi, da je bilo od začetka do leta 1998, ko so ustanovili holding, prehojene kar nekaj trnove poti. “Danes je 630 lastnikov,” po statutu pa so glasovalne pravice lastnikov omejene na 2 odstotka. “Od leta 1998 do 2009 je Domel holding odkupil še preostale deleže, tako da ima danes slaba polovica zaposlenih v rokah dobro polovico kapitala,” je povedal Čemažar.
 
Kot glavni izziv družbe je izpostavil dejstvo, da je delež aktivno zaposlenih med lastniki vse manjši, saj zaposleni odhajajo v pokoj in s seboj odnašajo lastniške delnice, na katere vse bolj gledajo kot na finančno naložbo. Posledično prihaja tudi do različnih pogledov na včasih enotno idejo lastništva: “Zaposlene sicer zanima poslovanje podjetja, vendar pa ne kažejo veliko interesa za upravljanje z vidika lastništva. Na skupščinah je tudi relativno nizka udeležba.”
 
V krizi niso odpuščali
Domel ima po Sloveniji zaposlenih okoli 1300 ljudi in ti v času epidemije niso izgubili služb, kljub temu, da so se jim naročila aprila zmanjšala na 85 odstotkov od načrtovanega. “To je še vedno zadovoljvio oziroma odlično v danih razmerah,” je dejal Čemažar. “Trudimo se, da stvari postavimo na pravo mesto, torej poslovanje ločimo od lastništva,« v trenutnih razmerah pa sodelujejo s svetom delavcev in sindikatom in izpostavljajo solidarnost. “Podaljšali smo vse pogodbe za določen čas. Če bi gledali le z vidika kapitala, zagotovo 50 pogodb ne bi podaljšali. Odpoved dividendam pa je povsem logična v teh časih,” je še dejal.
 

Več iz rubrike

aktualno

Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji

Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).

aktualno

Parlamentarno pot začenja paket ukrepov za drugi val epidemije

Odbor DZ za delo ima danes na dnevnem redu seje predlog novega interventnega zakona, katerega cilj je omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo.

aktualno

Znano je kdo je imel lani pri sosedih največ prihodka in kdo dobička

FINA je obdelala letne računovodske izkaze, ki jih je do 30. junija oddalo 131.701 podjetij, ki plačujejo davek na dobiček, razen bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij.

aktualno

Rastoder bo začel s prenovo razpadajočega tivolskega hotela Bellevue

Družba Rastoder se pripravlja na začetek rušitvenih del v okviru projekta rekonstrukcije propadajočega nekdanjega hotela Bellevue na pobočju Šišenskega hriba na robu ljubljanskega parka Tivoli, so za…

Komentarji: