Krepitev evropskih naložb za rast in delovna mesta

Evropska komisija bo torej še naprej spodbujala naložbe za odpiranje novih delovnih mest in trajnostno rast v Evropi in svetu. Konkretna predloga, kako se tega lotiti, sta:

• podaljšanje trajanja naložbenega načrta za Evropo in Evropskega sklada za strateške naložbe (t. i. EFSI 2.0) ter
• vzpostavitev novega evropskega načrta za zunanje naložbe (EIP), namenjenega spodbujanju naložb v Afriki in soseščini EU, krepitvi partnerstev in doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

I. Naložbeni načrt za Evropo

Evropska komisija je že novembra 2014, takoj po začetku svojega mandata, napovedala naložbeni načrt za Evropo skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) kot svojim strateškim partnerjem. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je osrednji del naložbenega načrta, je po dobrem letu delovanja do septembra 2016 spodbudil za skoraj 127 milijard EUR v 27 državah članicah ter s tem koristil več kot 290.000 malim in srednjim podjetjem (MSP).

Glede na uspešnost načrta in spodbudne znake trajnega zvišanja nizke ravni naložb v Evropi si Evropska komisija prizadeva za podaljšanje delovanja EFSI in tudi za podvojitev obsega naložb. Tako državam članicam in Evropskemu parlamentu predlaga podaljšanje naložbenega načrta za Evropo do leta 2020, obseg naložb pa naj bi se podvojil na približno 500 milijard evrov. Obenem je pozvala države članice, naj tudi same prispevajo v sklad.

Konkretno Komisija predlaga tehnične izboljšave izvajanja naložbenega načrta in razširitev uporabe EFSI na več sektorjev, na primer kmetijstvo in industrijo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. EFSI 2.0 bo bolj osredotočen na projekte, ki vključujejo čezmejne naložbe v infrastrukturo, posebna pozornost pa bo namenjena tudi projektom, ki prispevajo k doseganju ambicioznih ciljev Pariškega podnebnega sporazuma.

Poleg tega Komisija predlaga še večjo preglednost dodeljevanja jamstev. To bi dosegli s podrobno obrazložitvijo izbire vsakega posameznega projekta in poenostavitvijo kombiniranja sredstev z drugimi viri financiranja iz proračuna EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi. Komisija želi v prihodnje z okrepljeno tehnično pomočjo na lokalni ravni tudi izboljšati geografsko razpršenost projektov v EU.

Zaradi dobrih rezultatov na področju financiranja MSP je bil del jamstev EFSI iz dela za infrastrukturo in inovacije (500 milijonov evrov) prenesen na del za podporo podjetjem.

II. Evropski načrt za zunanje naložbe

Evropska komisija je septembra 2016 napovedala tudi nov evropski načrt za zunanje naložbe (EIP). Instrument bo omogočal spodbujanje naložb v Afriki in državah v soseščini EU, zlasti za podporo na področju socialne in gospodarske infrastrukture ter MSP, in sicer z odpravljanjem ovir za zasebna vlaganja. Ob vložku 3,35 milijarde evrov iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada bo EIP spodbudil inovativna jamstva in podobne instrumente za podporo zasebnim naložbam v višini do 44 milijard evrov. Če bodo države članice in drugi partnerji prispevali toliko kot EU, bi skupni znesek lahko dosegel 88 milijard evrov.

S sprostitvijo naložb v partnerskih državah bo EIP prispeval k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in ciljev agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj ter tudi k odpravljanju temeljnih vzrokov migracij.

EIP sestavljajo trije stebri, ki se medsebojno dopolnjujejo:

• Spodbujanje naložb z združevanjem obstoječih naložbenih skladov z novim jamstvom v okviru novega Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD). EFSD bo sestavljen iz dveh regionalnih naložbenih platform za Afriko in evropsko sosedstvo.
• Krepitev tehnične pomoči za širše okolje politik v podporo javnim organom in podjetjem v partnerskih državah. Cilj je zagotoviti, da bodo prijavitelji oz. nosilci projektov bolje pripravili in promovirali projekte ter tako pritegnili več naložb.
• Izboljšanje splošnega poslovnega okolja s spodbujanjem dobrega upravljanja, bojem proti korupciji ter odpravo ovir za naložbe in izkrivljanje konkurence.

Sestavni del EIP bodo tudi posojila Evropske investicijske banke (EIB). V ta namen bo Evropska komisija razširila jamstvo proračuna EU v okviru mandata EIB za zunanja posojila za skupaj 5,3 milijarde evrov. EIB bo tako med letoma 2014 in 2020 na podlagi jamstva EU skupaj dala posojila v višini 32,3 milijarde evrov.

EIP zagotavlja celovit okvir, ki omogoča polno sodelovanje med EU, njenimi državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi finančnimi institucijami, donatorji in zasebnim sektorjem. Z njim se bosta izboljšala način uporabe omejenih javnih sredstev in način sodelovanja med javnimi organi in zasebnimi vlagatelji pri naložbenih projektih.

Za več informacij obiščite:

• ec.europa.eu/invest-eu
• eib.europa.eu/invest-eu