Konec stečaja družbe T-2

Ustavno sodišče je ponovno razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani iz marca 2016 o začetku stečajnega postopka družbe T-2. Z odločbo je tako potrdilo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča z dne 22. junija 2015, ki je zavrnilo zahtevo za začetek stečajnega postopka nad T-2. S to odločbo so tako vsi sodni postopki, povezani s stečajem T-2, dokončno zaključeni.

Odločitev ustavnega sodišča, sprejeta 22. marca 2017, pomeni, da se stečajni postopek nad T-2 dokončno ustavi, vodenje družbe T-2 pa bo po predaji poslov s strani stečajne upraviteljice, ki jo je vodila več kot leto dni, znova prevzelo poslovodstvo na čelu z Juretom Valjavcem, so sporočili iz telekomunikacijske družbe.

V družbi Garnol so takšno odločitev ustavnega sodišča pričakovali, saj jim je bila s sklepom višjega sodišča o začetku stečajnega postopka, v katerem se je T-2 znašel zaradi neupravičenih in neutemeljenih zahtev DUTB, kršena vrsta ustavnih pravic.

Ustavno sodišče je v svoji odločbi opozorilo na hude posledice, ki so nastale iz naslova onemogočenega izvrševanja premoženjskih in upravljavskih pravic lastnikov družbe T-2, varovanih s 33. členom Ustave. Te je s predlogom za uvedbo stečajnega postopka nad družbo T-2 sprožil predlagatelj DUTB 16. septembra 2014, lastniki pa so morali odločitve sodišč izpodbijati.

V obravnavanem primeru te posledice trajajo že skoraj dve leti in pol, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Višje sodišče namreč ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, torej samovoljno. Zaradi teh sodnih procesov je bilo poslovanje družbe T-2 precej ohromljeno, z vsakim dnem pa bolj ogrožen tudi njen obstoj. Ker je bilo hkrati onemogočeno tudi izvrševanje pravic lastnikov, bi to pomenilo tudi trajno izgubo njihovih pravic.

Lastniki telekomunikacijske družbe T-2 so se v zadnjih dveh letih po zaščito na Ustavno sodišče obrnili že drugič. Sodne postopke, ki so se začeli v maju 2014, so na Višjem sodišču v Ljubljani sprožile upnice, med njimi DUTB, TCK in Banka Celje. Višje sodišče je skladno z običajno sodno prakso zadevo v obravnavo predalo prvostopenjskemu sodišču. To je najprej s sklepom z dne 16. septembra 2014 potrdilo začetek stečajnega postopka družbe T-2, na podlagi pritožbe družbenikov T-2 pa je Višje sodišče 29. oktobra 2014 sklep Okrožnega sodišča o začetku stečajnega postopka razveljavilo. Lastnice, družbe Garnol, Gratel in Lokainvest so namreč sodišču dokazale, da je družba T-2 solventna in da so razlogi za njen stečaj neutemeljeni. Ta sklep Višjega sodišča je zatem 22. junija 2015 potrdilo tudi Okrožno  sodišče, s katerim je zahtevo predlagateljev za stečaj T-2 zavrnilo.

Zoper ta sklep sta upnici DUTB in TCK že v juliju 2015 na Višje sodišče znova vložili pritožbo. O stečaju T-2 je Višje sodišče odločalo v spremenjenem senatu 5. avgusta 2015 in po hitrem postopku sprejelo predlog obeh upnic za začetek stečaja. Na ta sklep družbeniki T-2 skladno z zakonodajo niso imeli več možnosti pritožbe, s katero bi lahko dokazali neupravičenost zahtev predlagatelja za stečaj T-2, saj je Višje sodišče v Ljubljani o predmetni zadevi odločalo že dvakrat. Lastniki so se zato po zaščito obrnili na Ustavno sodišče, saj jim je bila nezakonito in protiustavno kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic in enakega pravnega položaja vseh družbenikov. To je 5. novembra 2015 z odločbo ugotovilo tudi Ustavno sodišče, ki je sklep Višjega sodišča razveljavilo. Družbo T-2 so v upravljanje znova prevzeli lastniki.

V tem času se je tudi izkazalo, da upnice večino svojega premoženja sploh nimajo ustrezno zavarovanega. To pomeni, da so ločitveni upniki, ki so predlagali stečaj T-2, pravzaprav navadni upniki, ki naj bi bili poplačani po pogojih potrjene prisilne poravnave do konca leta 2021.

Višje sodišče je zatem 4. marca 2016 že tretjič začelo stečajni postopek nad družbo T-2, po sklepu sodišča pa je vodenje družbe T-2 znova prevzela stečajna upraviteljica. V ponovljenem postopku je Višje sodišče znova ignoriralo napotke Ustavnega sodišča in že takrat očitanim kršitvam ustave dodalo še nove. Sklicevalo se je celo na sklep, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, kar pa je pomenilo novo kršitev ustavnih pravic lastnikov družbe T-2. Ker zaradi pomanjkljive slovenske zakonodaje družba T-2 in njeni lastniki zoper takšno odločitev Višjega sodišča niso imeli možnosti izrabiti nobenega rednega ali izrednega pravnega sredstva, jim je na voljo ostala le pritožba na Ustavno sodišče za zaščito človekovih pravic, ki so jo družbeniki na Ustavno sodišče vložili 30. marca 2016.

Družba Garnol, ki je z 98,06 % največja lastnica telekomunikacijske družbe T-2, je v ustavni pritožbi predlagala, da se zaradi hudih in nepopravljivih posledic vodenja stečajnega postopka za upnike in družbenike izvrševanje spornega sklepa Višjega sodišča do končne odločitve zadrži. Temu je Ustavno sodišče pritrdilo 10. maja 2016 in s sklepom zadržalo izvajanje stečajnega postopka nad družbo T-2, saj je ocenilo, da sicer škodljivih posledic, ki bi nastale z izvajanjem  stečajnega postopka nad stečajno dolžnico T-2 ne bi bilo več mogoče odpraviti. Po letu dni je  zdaj Ustavno sodišče že drugič razveljavilo stečaj in potrdilo sklep Okrožnega sodišča z dne 22. junija 2015.

Odločitev Ustavnega sodišča pozdravljajo tako zaposleni v družbi T-2 kot tudi njeni lastniki, ki so družbo prevzeli v upravljanje 24. februarja 2012. Zdaj se bodo lahko ponovno posvetili vodenju in širitvi družbe, da bi svojim naročnikom tudi v prihodnje nudili kakovostne in cenovno dostopne telekomunikacijske storitve. Dejstvo je, da za stečaj družbe T-2 res ne obstajajo nikakršni ekonomski razlogi, saj je družba solventna in posluje z dobičkom, svoje obveznosti do upnikov pa lahko glede na dolg, ki ga ima, v celoti poravna do konca leta 2021.