Komisija DZ za Teš 6 sprejela osnutek končnega poročila, objavljen bo v četrtek

Osnutek končnega poročila, v katerem sta zajeti tudi dve vmesni poročili (o ceni in količini premoga ter izogibanju javnemu naročanju), je dolg nekaj več kot 460 strani. "Žal moram ugotoviti, da je domnevno osnutek poročila prišel v javnost, citirajo se navedbe, ki pa niso resnične. O tem danes ne bom govoril, ker bi preveč povedal," je Hanžek dejal v današnji izjavi za medije. Več naj bi povedal po četrtkovi objavi.

Pri šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je komisija sicer ugotovila vrsto odgovornosti, vendar pa se bodo z dokazovanjem kaznivih dejanj ukvarjala sodišča. Komisija je po Hanžkovih besedah "marsikaj zaslutila, vendar ni dovolj strokovno usposobljena", so pa zato ves čas dokumente pošiljali tudi na policijo.

Parlamentarna preiskovalna komisija lahko sicer poda tudi ovadbe zaradi krivega pričanja, vendar pa z današnjim dnem formalno ne obstaja več, da bi te podala, lahko pa to vedno stori vsak posameznik ali poslanec. "Imen ne bom povedal, bi pa rekel, da je več ljudi krivo pričalo," je dodal Hanžek.

Komisija sicer ni imela težav s pomanjkanjem in pridobivanjem informacij, temveč se je morala prekopati čez tisoče in tisoče dokumentov, je delo komisije orisal njen predsednik. Osnutek poročila vsebuje tudi splošne generalne ugotovitve o tem, kaj je narobe v sistemu, o razvojih vprašanjih in neupoštevanju stroke. "To so stvari, ki bi jih morale vse vlade v prihodnje morale upoštevati. Žal jih niso vse dosedanje," je ocenil.

Ker DZ ne bo imel aprilske redne seje, Hanžek med poslanci zbira podporo, da bi osnutek poročila potrjevali na eni od izrednih sej.

Spletni portal Siol je sicer nedavno poročal, da so vse vlade od vključno leta 2004 do vključno leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju, torej Tešu. Ključna ugotovitev končnega poročila naj bi bila po poročanju portala, da je šesti blok šoštanjske termoelektrarne vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik in nekdanji finančni minister Franc Križanič.

Politično odgovornost naj bi nosili tudi dve Janševi vladi in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke, a naj bi vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažna.