Koalicija ponuja kompromis glede nadzora nad Banko Slovenije

Predlog dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki ga je vlada v parlamentarno proceduro poslala aprila, določa, da bo lahko računsko sodišče presojalo smotrnost in pravilnost poslovanja Banke Slovenije.

Pri tem je vlada predvidela, da revizija ne bo smela posegati v dejanja Banke Slovenije, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank. Lahko pa bo presojalo pravilnost in smotrnost tistih nadzorniških odločitev Banke Slovenije, ki so vodile v porabo javnih sredstev, je zapisala v obrazložitvi.

Vendar je ECB opozorila na evropsko uredbo, ki od nacionalnih organov, ki delujejo v enotnem mehanizmu bančnega nadzora, zahteva neodvisno delovanje, to pa morajo države članice spoštovati.

Enotni mehanizem nadzora je bil vzpostavljen 4. novembra 2014, zato so v poslanskih skupinah SMC, DeSUS in SD pripravili dopolnilo, s katerim se računskemu sodišču nalaga revizijo le tistih odločitev Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, sprejetih do tega datuma.

Predlog zakona sicer določa, da bo lahko računsko sodišče v svojih ugotovitvah podalo le priporočila Banki Slovenije, ne pa tudi navodil. Banka Slovenije jih ni zavezana upoštevati, mora pa pojasniti vsak odstop od njih.

V predlogu zakona je v skladu z zagotavljanjem osebne neodvisnosti članov organov upravljanja Banke Slovenije predpisano, da računsko sodišče ni pristojno za predlaganje razrešitve članov sveta Banke Slovenije. Prav tako pri revidiranju Banke Slovenije ne sme posegati v pristojnosti neodvisnih zunanjih revizorjev Banke Slovenije.

Po prvotnem predlogu bi lahko revizijo opravilo za 10 let nazaj, z dopolnilom koalicije pa se to obdobje podaljšuje na 15 let. Predlagajo še, naj se v zakon zapiše obveza računskemu sodišču, da s svojimi odkritji takoj seznani DZ.