Kmetije za krzno bodo na Norveškem prepovedane

Na Norveškem bodo po letu 2025 kmetije za vzrejo živali za krzno prepovedane, že zdaj morajo razmišljati o prekvalifikaciji.
Fotografija: Norveška predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna. Foto: Pixabay
Odpri galerijo
Norveška predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna. Foto: Pixabay

Norveška vlada je prejšnji teden odločila, da bo do leta 2025 v državi prepovedala vse vrste kmetij, kjer vzrejajo živali za uporabo njihovega krzna. Kmetom, ki bi jih nova uredba prizadela, bodo pomagali s finančnim nadomestilom, s katerim lastniki kmetij niso prav nič zadovoljni. Predlagani znesek razumejo celo kot zgodovinsko izdajo, piše Phys.org.

Predlog zakona, ki so ga že predložili parlamentu, bi po letu 2025 prepovedoval vzrejo živali zgolj zaradi uporabe ali preprodaje njihovega krzna. Za norveško vlado sporna veja kmetijstva se je s predlogom že seznanila, nekaj pogojev so celo že sprejeli. Recimo o postopnem ukinjanju kmetij in o njihovih prekvalifikacijah, a zataknilo se je prav pri finančnem nadomestilu, ki bi ga naj prejele te kmetije. »To je največje izdajstvo, ponudili so nam veliko manj, kot so kmetije in dejavnost vredni,« je prepričana predstavnica za kmetije z živalmi, ki jih vzrejajo za potrebe nadaljnje krznarske industrije, Norges Pelsdyralslag.

Državna pomoč v vrednosti 52 milijonov evrov bi kmetijam pomagala pri iskanju novega poslovnega modela, prebroditi prve korake njihove prekvalifikacije, zadoistoval pa bi tudi za izostanek dobička v vmesnem času. A po podatkih Pelsdyralslagove »krznarsko« kmetijstvo v državi zaposluje okoli 500 ljudi in samo v enem letu proda za okoli 32 milijonov evrov krzna.

A to je le kaplja v morje ... Norveška namreč predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna.

Več iz rubrike

aktualno

Od 345 milijonov, unovčenih za 13,5 milijona evrov turističnih bonov

Prebivalci Slovenije so doslej unovčili 100.000 turističnih bonov v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (Furs).

aktualno

Novo stanovanje v Avstriji stane deset letnih plač

V mednarodni primerjavi so najemnine na Dunaju še vedno razmeroma nizke, kaže Deloittova študija.

aktualno

Nemška aplikacija »covid-19« že prvi dan s 6,5 milijona uporabnikov

Nemci so aplikacijo za sledenje stikom vpeljali že junija, zagon aplikacije pa je bil izredno uspešen; v le 24 urah jo je uporabljalo 7,8 odstotkov prebivalstva.

aktualno

Hude posledice za milenijce in generacijo Z

Deloittova raziskava razkriva »odporno generacijo«: covid-19 prinaša hude posledice za milenijce in generacijo Z, a ti v njej vidijo priložnost za razmislek in ukrepanje.

Komentarji: