Kmetije za krzno bodo na Norveškem prepovedane

Na Norveškem bodo po letu 2025 kmetije za vzrejo živali za krzno prepovedane, že zdaj morajo razmišljati o prekvalifikaciji.
Fotografija: Norveška predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna. Foto: Pixabay
Odpri galerijo
Norveška predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna. Foto: Pixabay

Norveška vlada je prejšnji teden odločila, da bo do leta 2025 v državi prepovedala vse vrste kmetij, kjer vzrejajo živali za uporabo njihovega krzna. Kmetom, ki bi jih nova uredba prizadela, bodo pomagali s finančnim nadomestilom, s katerim lastniki kmetij niso prav nič zadovoljni. Predlagani znesek razumejo celo kot zgodovinsko izdajo, piše Phys.org.

Predlog zakona, ki so ga že predložili parlamentu, bi po letu 2025 prepovedoval vzrejo živali zgolj zaradi uporabe ali preprodaje njihovega krzna. Za norveško vlado sporna veja kmetijstva se je s predlogom že seznanila, nekaj pogojev so celo že sprejeli. Recimo o postopnem ukinjanju kmetij in o njihovih prekvalifikacijah, a zataknilo se je prav pri finančnem nadomestilu, ki bi ga naj prejele te kmetije. »To je največje izdajstvo, ponudili so nam veliko manj, kot so kmetije in dejavnost vredni,« je prepričana predstavnica za kmetije z živalmi, ki jih vzrejajo za potrebe nadaljnje krznarske industrije, Norges Pelsdyralslag.

Državna pomoč v vrednosti 52 milijonov evrov bi kmetijam pomagala pri iskanju novega poslovnega modela, prebroditi prve korake njihove prekvalifikacije, zadoistoval pa bi tudi za izostanek dobička v vmesnem času. A po podatkih Pelsdyralslagove »krznarsko« kmetijstvo v državi zaposluje okoli 500 ljudi in samo v enem letu proda za okoli 32 milijonov evrov krzna.

A to je le kaplja v morje ... Norveška namreč predstavlja približno en odstotek svetovne »proizvodnje« krzna kun in skoraj tri odstotke »proizvodnje« lisičjega krzna.

Več iz rubrike

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.

NLB in Addiko banka s ponudbo za kreditojemalce v CHF

Ponudba je namenjena kreditojemalcem, ki so oziroma bi lahko bili upravičeni do različnih oblik socialnih pomoči, sporočajo iz Združenja bank Slovenije.