"Kljub ukrepom bo brez dela ostalo okoli 30.000 ljudi"

Bojan Ivanc: Uspeh helikopterskega denarja bi bil v Sloveniji dvomljiv, ker bi potrošniki verjetno velik del nakazanega zneska privarčevali.
Fotografija: Število brezposlenih bo kljub ukrepom naraslo med 20.000 do 30.000.
Odpri galerijo
Število brezposlenih bo kljub ukrepom naraslo med 20.000 do 30.000.

Z glavnim ekonomistom analitike Gospodarske zbornice Slovenije Bojanom Ivancem smo se pogovarjali o stanju v slovenskem gospodarstvu in posledicah, ki jih bo korono kriza imela zanj.


Kakšna je ocena gospodarske škode, ki jo bo imela kriza na našo nacionalno ekonomijo?

Ocenjujemo, da bo strošek škode za celotno nacionalno gospodarstvo med 5 in 10  odstotki BDP, kar pomeni med 2,4 in 4,8 milijarde evri.


Kolikšen padec brezposelnih lahko pričakujemo, trenutno je v 14 dneh na zavodu pristalo več kot 2000 ljudi?

Zaradi najave sprejema drugega paketa zakonodaje bo naraščanje števila brezposelnih nižje, kot bi bilo sicer. V celotnem letu ocenjujemo, da bi število registrirano brezposelnih kljub tem ukrepom lahko zraslo za okoli 20 do 30 tisoč.


Ali bi morali imeti subjekti, ki jim je bilo neposredno odrejena prepoved prodaje blaga in storitev, zagotovljene drugačne vladne ukrepe?

Tudi popolno kritje stroškov dela (preko čakanja na domu) in zamik pri plačilu davkov in posojil (zakoni še niso stopili v veljavo) nista zadostna za kritje vseh fiksnih stroškov. Predlagamo še večji delež delitve bremen s prizadetimi dejavnostmi.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Ljubljana, 1. april 2019 [Bojan Ivanc,Ljubljana,GZS,ekonomisti,portreti]
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Ljubljana, 1. april 2019 [Bojan Ivanc,Ljubljana,GZS,ekonomisti,portreti]


Kakšno je vaše mnenje o t.i. helikopterskemu denarju?

V tem kontekstu ECB nima teh pooblastil kot jih ima ameriški FED. Uspeh v Sloveniji bi bil dvomljiv, ker bi potrošniki verjetno velik del nakazanega zneska privarčevali, drugega kot hrane ne bodo kupovali. V ZDA, kjer javna socialna mreža ni tako močna kot v Evropi in Sloveniji, pa bo denar namenjen pretežno preživetju.


Ali po odpravi ukrepov vlade, ki preprečujejo poslovanje, lahko pričakujemo normalno vrnitev v čas pred korona krizo? Na katerih področjih to ne bo mogoče? Ali menite, da bodo posledice za turizem daljnosežne? Se bodo po vašem mnenju turistične navade spremenile?

Pri določenih sektorjih da (večji del industrije), v določenih storitvenih dejavnostih pa bo okrevanje počasnejše (turizem). V letošnjem letu bodo slovenski turizem ob pričakovanem umiku omejitev morali reševati domači gostje. Pandemija bo verjetno sprožila pomembna vprašanja o nadzoru potniškega prometa in preventivnih ukrepov proti širjenju prihodnjih pandemij.


Kateri so nujni ukrepi za pomoč podjetjem?

Podpora likvidnosti, tako z odlogom davkov, posojil kot deljenje bremena stroškov dela z državo. Tudi podpora izvoznim poslom prek nudenje zavarovanja terjatev do podjetij iz območij (kupci slovenskih podjetij), kjer trg zavarovanj danes ne deluje, je pomembna. Državna poroštvena shema za nova posojila je potrebna in je v fazi zagona.


Kako komentirate predlog zamrznitve delovnih mest, kar predlagajo sindikati?

V vseh dejavnostih ni aplikativen.


Kakšno je vaše stališče v zvezi z členom obligacijskega zakona, ki v primeru višje sile omogoča razvez pogodbenih obveznosti? Kje se bo to najpogosteje uveljavljalo? Ali iz tega naslova lahko pričakujemo daljnosežne pravne spore?

Uveljavljal se bo v dejavnostih, kjer so pogodbene kazni v primeru neizpolnjevanje zelo visoke. To so pretežno specifični sektorji v predelovalni dejavnosti, ki so del vmesne dobaviteljske verige.

Več iz rubrike