Klici na pomoč glede najemnin se vrstijo
GZS in TZS zahtevata subvencioniranje najemnin za tiste, ki so zaradi epidemije morali zapreti vrata. Državo bi to stalo 6 milijonov.
Odpri galerijo
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v tretjem protikoronskem zakonu, ki je v DZ, pozdravlja ukrep skrajšanega delovnega časa. Ni pa zadovoljna, da je predlagano podaljšanje subvencioniranje čakanja na delo le za nekatere dejavnosti ter da v paketu ni ukrepa subvencioniranja poslovnih najemnin.
Kot so danes sporočili iz GZS, so v predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 zadovoljni s predlaganim ukrepom skrajšanega delovnega časa, saj je ministrstvo za delo upoštevalo večino njihovih stališč.
"Ministrstvo je zagotovilo, da bo sredstev za ta ukrep dovolj, kar pomeni, da bodo vsi zainteresirani gospodarski subjekti, ki bodo vložili popolno vlogo, in izpolnjevali zahtevane kriterije, lahko v naslednjih petih mesecih koristili subvencijo za skrajšan delovni čas," so zapisali.
Dodali so, da bodo ti subjekti v 15 dneh prejeli povratno informacijo o upravičenosti do subvencije, ko bodo konec meseca oddali evidenco delovnega časa za delavca, za katerega uveljavljajo subvencijo, pa bodo v največ 15 dneh prejeli sredstva.
Po predlogu bo subvencija na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela.
Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, subvencije pa bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov.
Niso pa na GZS zadovoljni s predlogom podaljšanja ukrepa čakanja na delo le za dejavnost turizma in gostinstva ter dejavnost igralnic, medkrajevni in drug potniški promet, organiziranje razstav, sejmov in srečanj, dejavnost potovalnih agencij in organizatorje potovanj, in še to samo za junij.
GZS je spomnila, da je delovna skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) še minuli ponedeljek uskladila, da se ukrep podaljša za tri mesece, da mora veljati za vse dejavnosti, čeprav ob zahtevnejšem merilu, ter da se omogoči možnost kombinacije čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
"V popravku predloga zakona tega usklajenega dogovora med delodajalci, sindikati in vladnimi predstavniki ni. Zato si prizadevamo, da bi bil sprejet amandma, ki bi omogočal koriščenje čakanja na delo vsem dejavnostim, ki jim bodo prihodki upadli za več kot 20 odstotkov, vsaj za mesec junij," so navedli.
V predlogu zakona tudi ni njihovega predloga, da bi država subvencionirala najemnine za dejavnosti, ki z odlokom vlade zaradi epidemije niso smele poslovati, so opozorili.
TZS s predlogom financiranja najemnin
Že pretekli teden pa je k ureditvi vprašanja najemnin pozvala Trgovinska zbornica Slovenije. Na vlado so naslovili poziv, da za čas, ko je delno ali v celoti onemogočeno opravljanje dejavnosti z uporabo poslovnih stavb in poslovnih prostorov, omogoči subvencioniranje obveznosti iz najemnih razmerij. "Do subvencije morajo biti upravičeni najemniki poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ki so zaradi vladnega ali občinskega odloka v času epidemije opravljali poslovno dejavnost v zmanjšanem obsegu oziroma so morali biti zaprti. Ocena finančnih posledic ukrepa za proračun znaša 6 milijonov evrov. Ta ukrep bo pomembno prispeval k ohranitvi delovnih mest," so zapisali.
Predlog za subvencioniranje poslovnih najemnin je v okviru t.i. korona paketa, št. 2 že pripravilo gospodarsko ministrstvo. Predlog omogoča ohranitev obveznosti iz najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, v katerih se opravljajo dejavnosti, ki so v času epidemije delno ali v celoti prepovedane. Ukrep omogoča subvencioniranje dela obveznosti iz najemnega razmerja in bo ohranil delovna mesta. Po predlogu, ki so ga predložile delodajalske organizacije, bi bil najemnik upravičen do subvencije najemnine, ki se izračuna glede na odstotek znižanja dohodka iz dejavnosti (prometa) v obdobju uveljavljanja subvencije v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Kot so danes sporočili iz GZS, so v predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 zadovoljni s predlaganim ukrepom skrajšanega delovnega časa, saj je ministrstvo za delo upoštevalo večino njihovih stališč.
"Ministrstvo je zagotovilo, da bo sredstev za ta ukrep dovolj, kar pomeni, da bodo vsi zainteresirani gospodarski subjekti, ki bodo vložili popolno vlogo, in izpolnjevali zahtevane kriterije, lahko v naslednjih petih mesecih koristili subvencijo za skrajšan delovni čas," so zapisali.
Dodali so, da bodo ti subjekti v 15 dneh prejeli povratno informacijo o upravičenosti do subvencije, ko bodo konec meseca oddali evidenco delovnega časa za delavca, za katerega uveljavljajo subvencijo, pa bodo v največ 15 dneh prejeli sredstva.
Po predlogu bo subvencija na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela.
Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, subvencije pa bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov.
Niso pa na GZS zadovoljni s predlogom podaljšanja ukrepa čakanja na delo le za dejavnost turizma in gostinstva ter dejavnost igralnic, medkrajevni in drug potniški promet, organiziranje razstav, sejmov in srečanj, dejavnost potovalnih agencij in organizatorje potovanj, in še to samo za junij.
GZS je spomnila, da je delovna skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) še minuli ponedeljek uskladila, da se ukrep podaljša za tri mesece, da mora veljati za vse dejavnosti, čeprav ob zahtevnejšem merilu, ter da se omogoči možnost kombinacije čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
"V popravku predloga zakona tega usklajenega dogovora med delodajalci, sindikati in vladnimi predstavniki ni. Zato si prizadevamo, da bi bil sprejet amandma, ki bi omogočal koriščenje čakanja na delo vsem dejavnostim, ki jim bodo prihodki upadli za več kot 20 odstotkov, vsaj za mesec junij," so navedli.
V predlogu zakona tudi ni njihovega predloga, da bi država subvencionirala najemnine za dejavnosti, ki z odlokom vlade zaradi epidemije niso smele poslovati, so opozorili.
TZS s predlogom financiranja najemnin
Že pretekli teden pa je k ureditvi vprašanja najemnin pozvala Trgovinska zbornica Slovenije. Na vlado so naslovili poziv, da za čas, ko je delno ali v celoti onemogočeno opravljanje dejavnosti z uporabo poslovnih stavb in poslovnih prostorov, omogoči subvencioniranje obveznosti iz najemnih razmerij. "Do subvencije morajo biti upravičeni najemniki poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ki so zaradi vladnega ali občinskega odloka v času epidemije opravljali poslovno dejavnost v zmanjšanem obsegu oziroma so morali biti zaprti. Ocena finančnih posledic ukrepa za proračun znaša 6 milijonov evrov. Ta ukrep bo pomembno prispeval k ohranitvi delovnih mest," so zapisali.
Predlog za subvencioniranje poslovnih najemnin je v okviru t.i. korona paketa, št. 2 že pripravilo gospodarsko ministrstvo. Predlog omogoča ohranitev obveznosti iz najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, v katerih se opravljajo dejavnosti, ki so v času epidemije delno ali v celoti prepovedane. Ukrep omogoča subvencioniranje dela obveznosti iz najemnega razmerja in bo ohranil delovna mesta. Po predlogu, ki so ga predložile delodajalske organizacije, bi bil najemnik upravičen do subvencije najemnine, ki se izračuna glede na odstotek znižanja dohodka iz dejavnosti (prometa) v obdobju uveljavljanja subvencije v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Subvencija mesečne najemnine bi se določila na sledeči način:
- če je promet najemnika na mesečni ravni zmanjšan od 80 % do 99 % se dodeli subvencija v višini 50 % mesečne najemnine,
- če je promet najemnika na mesečni ravni zmanjšan od 60 % do 79 % se dodeli subvencija v višini 30 % mesečne najemnine,
- če je promet najemnika na mesečni ravni zmanjšan od 40 % do 59 % se dodeli subvencija v višini 12,5 % mesečne najemnine.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.