Kibernetski vdori tudi v Sloveniji

Medtem ko velika podjetja in multinacionalke v Evropi razumejo tveganja in vlagajo stotine milijonov evrov v sisteme za kibernetsko zaščito, je nedavni hekerski napad na revizijsko hišo Deloitte odprl več vprašanj o kibernetski varnosti, ki se dotikajo tudi slovenskih podjetij. Če se pred hekerji ne uspe zavarovati eni vodilnih revizijskih družb na svetu, ki ustvari več kot 30 milijard evrov prihodkov na leto, kako se lahko zaščitijo manjša podjetja? Kako ranljiva so slovenska podjetja in kako pogosto so tarče hekerjev?

Naši kupci so zelo ranljivi

V nasprotju z velikimi podjetji se mala in srednja podjetja – v Nemčiji jih je okoli 3,5 milijona in ustvarijo polovico vsega, kar ustvari vodilno evropsko gospodarstvo – potrebe po kibernetski varnosti ne zavedajo dovolj, ustanovitelji in vodje teh podjetij so večinoma starejši ljudje, ki se na tehnologijo ne spoznajo, svari Alexander Dörsam, direktor informacijske varnosti pri nemški računalniški družbi Antago GmbH. Nemška mala in srednja podjetja so pogosta tarča kitajskih kibernetskih vdorov, cilj teh vdorov pa je pridobiti intelektualno lastnino teh podjetij. Po podatkih zavarovalnice Hiscox je kar 65 odstotkov proizvodnih in tehnoloških podjetij v Nemčiji lani doživelo kibernetski napad. Posledice industrijskega vohunjenja, sabotaž in kraje podatkov so nemška podjetja lani stale 55 milijard evrov, to je štiri milijarde več kot leta 2015.

Kaj počne nemška in kaj naša država

Nemška vlada se je po valu napadov zavezala, da bo svoja podjetja varovala pred kibernetskimi vdori. Dobran Božič, vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov, opozarja, da slovenska podjetja niti približno niso varna pred kibernetskimi napadi. »Koliko naših podjetij je bilo napadenih, nihče ne ve natanko, ker mnogi napadov ne prijavljajo. Poznamo primere resnih izpadov prihodkov, zato, da ne prijavijo napada, pa se odločijo, da ne bi bil prizadet še njihov ugled v javnosti,« ocenjuje Božič. Zakon o informacijski varnosti, ki je trenutno v javni obravnavi, bo po Božičevih pričakovanjih tudi pri nas omogočil izvajanje kibernetske zaščite. Naloga države bo predvsem ščititi kritično infrastrukturo, bo pa novi zakon državi omogočal tudi zaščito podjetij.

Več na Delo.si