Kdo je kriv, če e-BOL ni oddan pravočasno

Z začetkom februarja je v uporabo stopil elektronski sistem - plod dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Ministrstva za javno upravo – ki je ukinil tiskanje zdravniških napotnic. Med tem, ko so zaposleni s sistemom zelo zadovoljni, saj jim zdravniških listov ni več potrebno fizično prinašati na sedež delodajalca, na drugi strani lahko slišimo nekaj pritožb podjetji, da jim elektronski sistem (e-BOL) povzroča težave.

Obisk zdravnika ni več nujno potreben
»Na ZZZS menimo, da smo v luči trenutnih razmer eBOL uvedli ravno pravi čas, saj si ne predstavljamo, da izdaja zdravniških listov v času razglašene epidemije ne bi bila informacijsko podprta. Na ta način smo v veliki meri pripomogli k preprečevanju širjenja koronavirusa, saj se zdaj zdravniški list lahko izda brez prisotnosti zavarovane osebe, če osebni zdravnik oceni, da pregled zavarovane osebe ni potreben,« so pojasnili na Svet kapitala.

Namen uvedbe je bil tudi, da bi se sčasoma zmanjšalo število obiskov zavarovancev v ambulantah, saj jim zgolj zaradi pridobitve eBOL ne bi bilo potrebno obiskati zdravnika, če bi le-ta ocenil, da pregled ob zaključku bolniškega staleža ni potreben, saj je omogočena izdaja eBOL brez prisotnosti zavarovane osebe. S tem bi se vsaj nekoliko razbremenile čakalne vrste in obremenjenost zdravnikov.

Elektronski sistem za izdajo bolniških listov je tako osebni stiki med zdravnikom in pacientom zmanjšal na minimum, kar brez eBOL ne bi bilo mogoče, saj bi bil s strani pacienta praviloma potreben osebni prevzem papirnatega bolniškega lista v ambulanti in njegova fizična predaja v kadrovsko službo delodajalca, kar pa je hvalevreden ukrep tudi v teh časih.

 Hkrati s tem pa so zagotovljeni tudi vsi pogoji za obračun in izplačilo plač.



1/5  bolniških listov ni oddana pravočasno

A v praski naj bi se zapletalo ravno tukaj. Kot pravijo v podjetju Špica, kjer podjetjem nudijo aplikacijo Špica e-BOL za prevzem   e-bolniških   listov   iz   portala   e-VEM  ter  njihovo  obdelavo  in  zapis, delodajalci bolniških listov ne dobijo pravočasno. To v praksi pomeni, da podjetja, predvsem tista, ki plače obračunavajo na začetku meseca, ne morejo narediti pravilnih obračunov.
Kje se zapleta?

V Špici pojasnjujejo, da njihove stranke poročajo o eni petini bolniških listov, ki v sistem e-VEM niso vnesena pravočasno. Do tega naj bi po njihovih navedbah prihajalo zaradi tega, ker bolniških listi niso oddani pravočasno. Če je bilo pred februarjem, ko so se bolniški listi oddajali fizično, torej jih je delavec moral prinesti v podjetje, jasno, da je za pravočasnost odgovoren zaposleni, se sedaj dogaja, da se ta odgovornost prenaša na zdravnike. To pa po mnenju ZZZS ni prav.

Na ZZZS tako pojasnjujejo, da so imeli na začetku nekateri zdravniki res nekaj težav s samim zapisom v informacijski sistem ZZZS, sicer pa da je odgovornost za pravočasno zaključitev bolniškega staleža na strani delavca.

Za svojo bolniško je odgovoren pacient

Kot je za Svet kapitala pojasnila mag. Ana Vodičar, direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS, so zavarovanci (zaposleni) včasih malo neodgovorni. »Ureditev bolniškega staleža je primarno njihova dolžnost. Delodajalci morajo svoje zaposlene ozavestiti, da je to njihova naloga. Največ kar smo mi lahko naredili je to, da smo v sistem vnesli funkcionalnost, da lahko zdravniki in pediatri pogledajo konec meseca v sistem in vidijo, kateri bolniki imajo še odprte staleže. Medicinske sestre tudi kličejo domov in preverjajo. Ampak to ni prava pot, za vsak bolniški stalež bi moral poskrbeti pacient.«

Težava je po besedah sogovornice nastala verjetno zaradi tega, ker se je ob uvedbi e-BOLA komuniciralo, da zavarovanci ne bodo več poštarji med zdravniki in kadrovskimi oddelki. »To je morda privedlo do nesporazuma, da so v zvezi s staleži popolnoma razbremenjeni, kar pa ni res.«

Kot poudarjajo v Špici, ni sledljivosti in tako prihaja do tega, da zaposleni trdijo, da so bolniško zaključili, ne vedo, koliko dni je sicer trajala, bolniškega lista pa v sistemu ni. Kadrovske službe, ki zdaj zaradi varstva osebnih podatkov in direktive GDPR po večini edine lahko rokujejo z e-BOLI in so že tako obremenjene, kličejo še osebne zdravnike zaposlenih, da dobijo pravilne
podatke, ki jih potrebujejo za obračun plač.

Delodajalci naj zaposlene ozavestijo o odgovornosti

Po mnenju Vodičarjeve težave povzročajo predvsem ljudje, ki so že v starem sistemu zamujali z oddajo bolniški listov, po novem pa ni nič drugače.

Na ZZZS delodajalcem tako predlagajo, naj zaposlenim naj zaposlenim pojasnijo, da uvedba eBOL ne pomeni avtomatično izdajo bolniških listov s strani osebnih zdravnikov, temveč se morata o njegovi izdaji osebni zdravnik in zavarovanec izrecno in nedvoumno dogovoriti.

Kot so nam zapisali, je po njihovem mnenju največji problem to »da zavarovanci ob koncu staleža ne kontaktirajo osebnega zdravnika zaradi izdaje eBOL, temveč šele takrat, ko jih delodajalec na to opozori. Če zavarovanec zaključi stalež npr. 9.3.2020, lahko za izdajo eBOL takoj (še isti dan, če je to mogoče glede na urnik ambulante) zaprosi osebnega zdravnika in ga ima delodajalec tudi takoj na razpolago v sistemu SPOT. Po našem mnenju je ključno, da se doseže, da bodo zavarovanci oz. delavci pravočasno kontaktirali osebne zdravnika glede izdaje eBOL in bo na tak način zamud dosti manj.«



Glede trditve, da osebni zdravniki nepravočasno izdajajo eBOL-e, pa na ZZZS pojasnjujejo, da so s sistemom omogočili tekočo izdajo eBOL, v nekaterih primerih celo vnaprej. »Z uvedbo eBOL je dosti lažje le-tega izdati pravočasno, torej še pred nastopom dela po bolniški odsotnosti, če je seveda to glede na urnik posamezne ambulante izvedljivo, saj delodajalec lahko pride do njega takoj, ko ga izbrani osebni zdravnik zapiše v informacijski sistem ZZZS.«

Kdaj moram zdravnik izdati bolniški list
Osebni zdravnik mora  po navedbah ZZZS izdati bolniški list ob zaključku zadržanosti od dela, spremembi razloga, spremembi diagnoze in zaključku vsakega koledarskega meseca, kljub temu, da zadržanost od dela še traja. Noben pravni predpis pa ne določa roka, v katerem mora osebni zdravnik izdati bolniški list, ko nastopi eden od razlogov za njegovo izdajo. To enostavno pomeni, da morajo biti najkasneje konec vsakega meseca vsi bolniki listi oddani.
 
ZZZS je ravno zaradi tega, da ne bi izdaja številnih eBOL ob koncu meseca preveč obremenila ambulante osebnih zdravnikov in da bi bili zavarovancem pravočasno izdani eBOL-i,  kot že rečeno, omogočila tudi izdajo eBOL vnaprej, in sicer ga je mogoče izdati z datumom začetka zadržanosti od dela največ do 10 dni vnaprej od datuma izdaje eBOL, ko se začasna zadržanost od dela niti še ni začela (npr. v primerih spremstev, vnaprej določenih fizioterapij, hospitalizacij, ipd).



Datum konca zadržanosti od dela je lahko največ do 30 dni od prvega dne zadržanosti oziroma dlje, če je obdobje zadržanosti pokrito z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS. Torej lahko osebni zdravnik, če strokovno presodi, da je izdaja eBOL vnaprej utemeljena, le-tega izda že prej, predno se je začasna zadržanost od dela zaključila.

ZZZS v času epidemije uvedel nekatere poenostavitve izdaje eBOL s strani osebnih zdravnikov ter da v skladu z interventnimi ukrepi osebni zdravniki trenutno odločajo o začasni zadržanosti do enega leta (in ne le do 30 koledarskih dni kot pred epidemijo).